Čas počitnic, čas poletnih novic iz Sveta ptic

Prispevki, kot je Zgodba neke stare kozače, so izjemno navdihujoči in zaželeni v času, ko poslušamo novice o podnebnih katastrofah, razširjanju virusa, širjenju tujerodnih rastlin ipd. Srečni smo lahko, da imamo raziskovalce in prostovoljce, ki požrtvovalno rešujejo, kar se še rešiti da. Švicarski ornitološki inštitut ter Inšti¬tut Maxa Plancka je denimo zbral partnerje po Evropi, med njimi tudi DOPPS, da z GPS-oddajniki spremlja mladiče planinskih orlov. To bo omogočilo razumevanje telesne kondicije in umrljivosti te karizmatične vrste, kar je bistvenega pomena za njeno zaščito.

Vprašanje časa je, kdaj bo izumrl skalni golob v Škocjanskih jamah, saj genetsko čiste populacije, spet po zaslugi človeka, izginjajo. Podnebne spremembe postavljajo na preizkušnjo tudi duplarje. Nekaj besed smo namenili pragozdovom in pritiskom nanje ter referendumu o zakonu o vodah.

Z Žanom tokrat potujemo na obročkovalsko obarvane počitnice v Švedski ornitološki observatorij Ottenby. Kaj vse se da doživeti na delovnih počitnicah ob vrhunskih ornitologih?! Tisti, ki ste radi doma, se lahko po prebranem članku Zakladi sredi mesta odpravite na izlet po KP Tivoli. Na življenjsko potovanje pa gremo tokrat s prof. dr. Lovrencem Lipejem, raziskovalcem na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo in rednim profesorjem na različnih univerzah. Od najstniških let se navdušuje nad pticami, še posebej nad sovami in ujedami.

To in še marsikaj zanimivega lahko preberete v novi številki revije Svet ptic, vabljeni!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Zgodba neke stare kozače
  • 12: Švedski ornitološki observatorij Ottenby
  • 16: Ekologija planinskega orla
  • 18: Zakladi sredi mesta
  • 20: Belorepec
  • 21: Kako dolgo živijo ptice?
  • 22: Lovrenc Lipej
  • 25: Podnebne spremembe – duplarji na preizkušnji
  • 28: Skalni golob in skrivnostna izginjanja
  • 30: Skozi objektiv
  • 32: Zelena luč za uničevanje še zadnjih ostankov pragozdov
  • 35: Brez vode ni življenja
  • 36: Poletna opazovanja v naravi
  • 38: Prigode
  • 40: Program predavanj, izletov in akcij za obdobje julij-september 2021
  • 41: Fotoulov
  • 44: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 02.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Nove številke revije Acrocephalus

V teh dneh so izšle tri številke društvene revije Acrocephalus, s čimer smo zaključili letnika 34 in 35.

Acrocephalus

V zadnji številki letnika 35 so predstavljeni rezultati zimskega popisa belorepca vzdolž celotne Donave.

Številka 158/159 je bibliografija Acrocephalusa od leta 2000 do leta 2013. V njej so zbrani podatki o vseh prispevkih, ki so v tem času izšli v reviji ne glede na rubriko. Posebno koristno je “Kazalo ptic”, v katerem so zbrane vse vrste, ki so bile v prispevkih omenjene, vključno z državo, iz katere je podatek. Kazalo bo tako olajšalo pisanje preglednih člankov o slovenskih pticah in pripravo kratkih notic “Iz ornitološke beležnice”.

V številki 160/161 so izšla tri poročila: o obročkovalni dejavnosti, redkih vrstah ptic in zimskem štetju vodnih ptic. Poročilo o obročkovalni dejavnosti je obogateno tudi s preliminarno analizo možnosti vzpostavitve omrežja “lovišč s stalnim naporom”, ki so podrobneje predstavljena tudi v tematskem uvodniku. V številki je predstavljena tudi letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na odseku Drave v Mariboru, kar je prvi slovenski članek, ki obravnava vodne ptice v urbanem okolju. Poleti 2014 je bila v slovenskem morju prvič opazovana jata strmoglavcev Morus bassanus, ki je bila tudi fotografirana. Opazovanje je opisano v kratkem članku, ki podaja tudi pregled pojavljanja vrste v Jadranskem morju.

V številki 162/163 so predstavljeni rezultati zimskega popisa belorepca Haliaeetus albicilla, opravljenega leta 2014 vzdolž celotne Donave, kjer so našteli 550–700 teh orlov. Dva članka obravnavata problematiko ptic kulturne krajine, ki ji je posvečen tudi uvodnik: med letoma 1999 in 2010 se je število teh ptic na Kozjanskem precej zmanjšalo, na Cerkniškem jezeru pa je zaraščanje pomemben dejavnik, ki vpliva na sestavo ptičje združbe. Za ohranjanje vrstne pestrosti na tem posebnem varstvenem območju je zato potrebno pripraviti načrt naravovarstvenih ukrepov, ki bodo zagotovili zadostno pestrost habitatov. V Parku Škocjanske jame je pomembna kolonija planinskih hudournikov Apus melba, velika uharica Bubo bubo pa je izumrla. Bo tam še kdaj gnezdila? Znano je, da vreme pomembno vpliva na selitev ptic; po vremenski ujmi jeseni 2012 se je na zadrževalniku Medvedce zbralo veliko število vodnih ptic, nekatere celo v najvišjem doslej zabeleženem številu za Slovenijo. Med kratkimi noticami “Iz ornitološke beležnice” velja tokrat izpostaviti prve prispevke iz obmejnega območja Italije.

Želimo vam prijetno branje!