V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (dalje SN SKP) je med shemami za okolje in podnebje (t. i. SOPO) tudi ena, ki je namenjena varstvu gnezd pribe na njivah – INP 8.09 Varstvo gnezd pribe. Shema zahteva sodelovanje kmetijskih deležnikov (kmetje, kmetijska svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih – JSKS, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja – AKTRP, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter ornitologov.

Ukrep za varstvo gnezd pribe. Foto: Tilen Basle

V okviru izvajanja te SOPO smo ornitologi v letu 2023 na Ljubljanskem barju in Dravsko – Ptujsko – Središkem polju iskali gnezda pribe in jih označevali z okoli 1 m visokimi količki, zapičenimi v razdalji okoli metra od gnezda.

Po najdbi smo koordinate sporočili na AKTRP, ta je obvestila JSKS, ki se je s kmetom, na katerega njivi je bilo najdeno gnezdo, dogovorila za terenski obisk. Na njem je ornitolog kmetu razložil pomen ukrepa za varstvo pribe, JSKS in kmet pa sta – v primeru, da se je kmet odločil za vpis ukrepa – gnezdo fotografirala kot dokazilo vzpostavitve varovanja. Kmet je moral nato isto gnezdo slikati še med 15. in 20. junijem, ko je njegova obveza varovanja prenehala in je lahko njivo ponovno obdeloval v celoti brez omejitev. Za ustrezno izvedeno varstvo gnezda je kmet prejel 200 EUR subvencije.

Med koncem marca in koncem maja 2023 smo ornitologi našli 214 gnezd pribe, od tega 57 na Ljubljanskem barju in 157 na Dravsko – Ptujsko – Središkem polju. Izida gnezdenja sicer nismo sistematično spremljali, kljub temu pa smo ga ugotovili za 123 gnezd. Od teh jih je 49 propadlo zaradi kmetovanja, 37 jih je bilo uplenjenih, 18 jih je propadlo iz neznanega razloga, v 15 so se izvalili mladiči, štiri gnezda pa so bila poplavljena.

Povoženo gnezdo pribe. Foto: Blaž Blažič

Število gnezd z izvaljenimi mladiči je bilo dejansko nekoliko večje, vendar v nekaterih primerih opazovanj mladičev ni bilo mogoče enoznačno pripisati točno določenemu gnezdu, zaradi česar smo izid v takšnem primeru obravnavali kot neznan.

Največja kolonija, skoraj 40 gnezdečih parov, je bila odkrita na njivah severno od zadrževalnika Medvedce pri Pragerskem, ki je zaradi plenjenja, kmetijskih opravil in verjetno tudi poplav propadla kar dvakrat. V tretjem poskusu, ko je valilo 23 parov, smo sredi junija opazovali zgolj dva mladiča, kar je porazen gnezditveni uspeh. Tako njive pri Medvedcah kot njive SV od Dornave, kjer je bila prav tako najdena dokaj velika kolonija prib, so v obdelavi večjega slovenskega kmetijskega podjetja. To ima na svojih površinah okoli dve tretjini dravsko-ptujske populacije prib, vendar se v letu 2023 ni želelo vpisati v ukrep za pribo.

Več podrobnosti o rezultatih si lahko preberete v poročilu na spodnji povezavi:
Vzpostavitev evidence Priba gnezda za leto 2023

Ujete v past

Speljani mladiči pribe. Foto: Živa Bombek

Priba je talna gnezdilka, ki danes večinoma gnezdi na golih tleh, strniščih in koruznih njivah. Z izbiro teh podlag za gnezdenje se dejansko ujame v t.i. ekološko past.

Priba oceni, da so te površine ustrezne za gnezdenje, ne predvidi pa, da bo njeno gnezdo uničeno zaradi kasnejših kmetijskih opravil. Na propad gnezd pribe vplivajo tudi drugi naravni dejavniki, posledično pa velik delež njenih gnezd propade.

Z vsakim obvarovanim gnezdom zato pomembno prispevamo k ohranjanju njene populacije. Zelo pomembno je, da omilimo tiste dejavnike, ki jih lahko, saj denimo naravnega plenjenja ne moremo v tolikšni meri.

Letos se je omenjeni ukrep za varstvo pribe izvajal prvič. Številni kmetje so se k njegovemu izvajanju zavezali že letos, tudi če ga morda dejansko niso vpisali. Verjamemo, da se bo v prihodnjih letih ukrep dobro prijel in bomo z vsakim naslednjim letom obvarovali še več gnezd pribe, s tem pa pomembno prispevali k njenemu ohranjanju v Sloveniji.