Preizkusi ukrepov za varstvo ptic kmetijske krajine v letu 2023

3. 11. 2023, Novice

Med marcem in majem smo na površinah šestih kmetijskih gospodarstev na območjih Ljubljanskega barja, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja in Goričkega, v okviru projekta EIP VIVEK preizkušali ukrepe za varstvo treh izbranih vrst ptic kmetijske krajine: poljskega škrjanca, pribe in hribskega škrjanca.

Opazovani poljski škrjanci so zaplate neposejanih tal večinoma uporabljali kot razgledišča in prehranjevališča ter za teritorialne boje med samci. Foto: Tjaša Pršin

Poljski škrjanci s pridom uporabljajo zaplate neposejanih tal

Z namenom izboljšanja prehranjevalnih in gnezditvenih razmer za poljskega škrjanca smo jeseni 2022 pri sejanju ozimnih žit na površinah KMG Tancek na Ljubljanskem barju in KMG Hujs na Goričkem, vzpostavili zaplate neposejanih tal.

Spomladi smo te površine redno spremljali in beležili poljske škrjance na in ob zaplatah. Na Goričkem poljskega škrjanca v letošnjem letu nismo zabeležili, na Ljubljanskem barju pa sta na in v okolici zaplat zadrževala dva para.

V bližini zaplat smo zabeležili tudi druge vrste ptic kmetijske krajine, med njimi rumene pastirice, velike strnade in postovko, na Goričkem pa zgodaj spomladi tudi čopastega škrjanca.

Že v lanskem letu se je izkazalo, da poljski škrjanci zaplate neposejanih tal uporabljajo kot razgledišča, za teritorialne boje med samci, na njih se tudi prehranjujejo.

Pribe letos na površinah kmetijskih gospodarstev, vključenih v projekt EIP VIVEK, niso gnezdile. Foto: Tjaša Pršin

Gnezdečih prib letos nismo zabeležili

Pribe smo spremljali na površinah dveh kmetijskih gospodarstev na Ljubljanskem barju in enega na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju. Pri tem smo bili pozorni na morebitno gnezditveno sumljivo vedenje, npr. preganjanje plenilcev, svatovske polete in valeče ptice.

V letošnjem letu gnezdečih prib na projektnih površinah nismo zabeležili, kljub temu da so se posamezni osebki in pari tam občasno zadrževali in je en par tudi svatoval.

Spremljanje hribskih škrjancev na Goričkem

Na Goričkem smo z namenom potrditve gnezdenja hribskih škrjancev redno spremljali površine treh kmetijskih gospodarstev. Površine smo pregledovali s primerne razdalje, tako da hribskih škrjancev ob tem nismo motili.

Letos smo na Goričkem zabeležili več hribskih škrjancev, a na površinah kmetijskih gospodarstev, vključenih v projekt EIP VIVEK, niso gnezdili. Foto: Tjaša Pršin

Štirje pojoči samci in dva para hribskih škrjancev so se občasno zadrževali na projektnih površinah in v njihovi bližini, a njihove gnezditve tam nismo potrdili. V času spremljanja namreč niti enkrat nismo opazovali osebkov z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu.

Kljub temu, da v letošnjem letu na projektnih površinah ciljne vrste ptic niso gnezdile, je nova terenska sezona zopet prinesla nova spoznanja, ki bodo pomembno krojila proces varstva njivskih gnezdilk v bodoče.

Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Varstvo gnezd pribe na njivah

4. 7. 2023, Novice

V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (dalje SN SKP) je med shemami za okolje in podnebje (t. i. SOPO) tudi ena, ki je namenjena varstvu gnezd pribe na njivah – INP 8.09 Varstvo gnezd pribe. Shema zahteva sodelovanje kmetijskih deležnikov (kmetje, kmetijska svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih – JSKS, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja – AKTRP, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter ornitologov.

Ukrep za varstvo gnezd pribe. Foto: Tilen Basle

V okviru izvajanja te SOPO smo ornitologi v letu 2023 na Ljubljanskem barju in Dravsko – Ptujsko – Središkem polju iskali gnezda pribe in jih označevali z okoli 1 m visokimi količki, zapičenimi v razdalji okoli metra od gnezda.

Po najdbi smo koordinate sporočili na AKTRP, ta je obvestila JSKS, ki se je s kmetom, na katerega njivi je bilo najdeno gnezdo, dogovorila za terenski obisk. Na njem je ornitolog kmetu razložil pomen ukrepa za varstvo pribe, JSKS in kmet pa sta – v primeru, da se je kmet odločil za vpis ukrepa – gnezdo fotografirala kot dokazilo vzpostavitve varovanja. Kmet je moral nato isto gnezdo slikati še med 15. in 20. junijem, ko je njegova obveza varovanja prenehala in je lahko njivo ponovno obdeloval v celoti brez omejitev. Za ustrezno izvedeno varstvo gnezda je kmet prejel 200 EUR subvencije.

Med koncem marca in koncem maja 2023 smo ornitologi našli 214 gnezd pribe, od tega 57 na Ljubljanskem barju in 157 na Dravsko – Ptujsko – Središkem polju. Izida gnezdenja sicer nismo sistematično spremljali, kljub temu pa smo ga ugotovili za 123 gnezd. Od teh jih je 49 propadlo zaradi kmetovanja, 37 jih je bilo uplenjenih, 18 jih je propadlo iz neznanega razloga, v 15 so se izvalili mladiči, štiri gnezda pa so bila poplavljena.

Povoženo gnezdo pribe. Foto: Blaž Blažič

Število gnezd z izvaljenimi mladiči je bilo dejansko nekoliko večje, vendar v nekaterih primerih opazovanj mladičev ni bilo mogoče enoznačno pripisati točno določenemu gnezdu, zaradi česar smo izid v takšnem primeru obravnavali kot neznan.

Največja kolonija, skoraj 40 gnezdečih parov, je bila odkrita na njivah severno od zadrževalnika Medvedce pri Pragerskem, ki je zaradi plenjenja, kmetijskih opravil in verjetno tudi poplav propadla kar dvakrat. V tretjem poskusu, ko je valilo 23 parov, smo sredi junija opazovali zgolj dva mladiča, kar je porazen gnezditveni uspeh. Tako njive pri Medvedcah kot njive SV od Dornave, kjer je bila prav tako najdena dokaj velika kolonija prib, so v obdelavi večjega slovenskega kmetijskega podjetja. To ima na svojih površinah okoli dve tretjini dravsko-ptujske populacije prib, vendar se v letu 2023 ni želelo vpisati v ukrep za pribo.

Več podrobnosti o rezultatih si lahko preberete v poročilu na spodnji povezavi:
Vzpostavitev evidence Priba gnezda za leto 2023

Ujete v past

Speljani mladiči pribe. Foto: Živa Bombek

Priba je talna gnezdilka, ki danes večinoma gnezdi na golih tleh, strniščih in koruznih njivah. Z izbiro teh podlag za gnezdenje se dejansko ujame v t.i. ekološko past.

Priba oceni, da so te površine ustrezne za gnezdenje, ne predvidi pa, da bo njeno gnezdo uničeno zaradi kasnejših kmetijskih opravil. Na propad gnezd pribe vplivajo tudi drugi naravni dejavniki, posledično pa velik delež njenih gnezd propade.

Z vsakim obvarovanim gnezdom zato pomembno prispevamo k ohranjanju njene populacije. Zelo pomembno je, da omilimo tiste dejavnike, ki jih lahko, saj denimo naravnega plenjenja ne moremo v tolikšni meri.

Letos se je omenjeni ukrep za varstvo pribe izvajal prvič. Številni kmetje so se k njegovemu izvajanju zavezali že letos, tudi če ga morda dejansko niso vpisali. Verjamemo, da se bo v prihodnjih letih ukrep dobro prijel in bomo z vsakim naslednjim letom obvarovali še več gnezd pribe, s tem pa pomembno prispevali k njenemu ohranjanju v Sloveniji.

ZAHVALA
Brez izjemne predanosti in profesionalnosti sodelujočih ornitologov izvedba ukrepa ne bi bila mogoča. Prav tako tudi ne brez odličnega in hitrega delovanja AKTRP, terenske podpore JSKS in seveda kmetov, ki so znali prisluhniti stiskam prib in so bili pripravljeni obvarovati njihova gnezda.

Varstvo gnezd pribe na Ljubljanskem barju ter Dravsko-Ptujskem polju

11. 4. 2023, Novice

Z letom 2023 je pričel veljati nacionalni Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (dalje SN SKP). V njem je med enoletnimi shemami za okolje in podnebje (t.i. SOPO) tudi ukrep, namenjen pribi. Gre za SOPO Varstvo gnezd pribe, ki jo je mogoče vpisati na delih Ljubljanskega barja in Dravsko-Ptujskega polja, in sicer le na njivah. Gre za dele, kjer ornitološki podatki za zadnjih 5-10 let kažejo na redno gnezditev pribe. Ogledate si jih lahko na spletnem Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP, in sicer pod zavihkom »Kontrolni sloji« za leto 2023.

SOPO Varstvo gnezd pribe zahteva tesno sodelovanje med ornitologi, ki iščejo gnezda na njivah, kmetijsko stroko, ki poišče obdelovalce teh njiv in skupaj z ornitologom opravi obisk pri njih, ter kmeta, ki se odloči za vpis ukrepa za pribo. S tem ji omogoči varno vzrejo mladičev, sam pa dobi odškodnino v višini 200 EUR za gnezdo.

Iskanje gnezd pribe. Foto: Tilen Basle

Kako poteka izvajanje ukrepa v praksi?

Ekipa več kot 20 ornitologov na površinah, kjer je mogoč vpis v ukrep, že od konca marca išče gnezda prib s pomočjo teleskopa. Najdeno gnezdo ornitolog označi s štirimi tankimi količki, visokimi 80-100 cm, ki jih zapiči okoli 1 m od gnezda.

Koordinate gnezda DOPPS v najkasneje dveh dneh sporoči na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ta pa v najkasneje dveh dneh obvesti pristojni Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ), znotraj katerega deluje kmetijska svetovalna služba. Kmetijski svetovalec v najkasneje dveh dneh po prejemu obvestila od AKTRP organizira terenski obisk pri kmetu, ki ima na njivi gnezdo. Tam svetovalec in ornitolog kmetu razložita, zakaj je ukrep pomemben za pribo in kako se ga izvaja.

Kmet, ki se vpiše v ukrep, mora na dan skupnega obiska ali najkasneje v tednu dni po njem posneti georeferencirano sliko gnezda, na kateri je vidno tudi vzpostavljeno varovanje (torej količki). Na označenem delu njive do 15. junija ne sme opravljati nobenih del, ki bi lahko poškodovala gnezdo. Po tem datumu lahko tudi označeni del obdeluje brez omejitev. Med 15. in 20. junijem mora posneti drugo georeferencirano sliko gnezda z vidnimi količki ter obe fotografiji do 30. junija poslati na AKTRP.

Kakšni so dosedanji rezultati?

Do konca velikonočnih praznikov so ornitologi našli kar 96 gnezd pribe, od tega 68 na Dravsko-Ptujskem polju in 28 na Ljubljanskem barju.

Žal jih je nekaj v času od najdbe tudi že propadlo – štiri zaradi plenjenja, eno zaradi kmetijskih opravil (gnojenje, med katerim je bilo gnezdo povoženo) ter eno iz ne povsem jasnega razloga, ki pa ne izključuje povoza s traktorjem. Še tri dodatna gnezda so bila potresena z gnojem, vendar so pribe na njih valile dalje, tako da sta popisovalki le nadomestili izginule in polomljene količke, kmetijske svetovalce pa smo prek AKTRP pozvali k čim hitrejšemu ukrepanju. Kot smo pričakovali, se je izkazalo, da je slednje bistveno za varstvo gnezd.

Ornitologi koordinate gnezd sporočamo AKTRP praviloma še isti dan, včasih zgolj nekaj ur po njihovi najdbi. AKTRP prav tako v manj kot 24 urah obvesti kmetijsko svetovalno službo. Ta je konec marca pričela z deli za subvencijsko kampanjo 2023, zato je precej obremenjena, vendar smo dobili zagotovilo, da bo v kratkem obvestila vse kmete ter skupaj z ornitologi izvedla terenski obisk. Zelo pomemben člen v tej verigi pa so tudi kmetje sami. Prvi ogled na dveh kmetijah na Ljubljanskem barju je prinesel zelo pozitiven odziv z vpisom ukrepa, medtem ko eden od kmetov na Dravsko-Ptujskem polju ukrepa ni želel vpisati. Prav tako imamo težave stopiti v stik z enim večjih živilsko predelovalnih podjetij s Štajerske, ki ima na svojih obdelovalnih površinah 30-40 gnezdečih ali gnezditveno sumljivih parov prib. Tovrstne kolonije so z vidika varstva vrste izjemnega pomena, saj so pribe v njih veliko bolj učinkovite pri odganjanju morebitnih plenilcev kot pari, ki gnezdijo posamič, kar se ob koncu gnezditvene sezone pokaže v boljšem gnezditvenem uspehu.

Prvi rezultati preizkusov ukrepov za varstvo ptic v kmetijski krajini v letu 2022

30. 6. 2022, Novice

V okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo med marcem in majem na površinah sedmih kmetijskih gospodarstev (KMG) na območjih Ljubljanskega barja, Goričkega ter Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, preizkušali rezultatsko usmerjene in prostorsko ciljane ukrepe za ohranjanje hribskega škrjanca, poljskega škrjanca in pribe.

PREDSTAVITEV PREIZKUŠENIH UKREPOV

Ukrep za varstvo poljskega škrjanca vključuje vzpostavitev zaplat neposejanih tal na obdelovalnih površinah. Pri sejanju strnih žit, oljne ogrščice, deteljno-travne mešanice, lucerne, inkarnatke ali ostalih detelj, kmet ugasne in dvigne sejalnico, se premakne za nekaj metrov naprej, sejalnico spusti, prižge in nadaljuje s sejanjem.

Zaplata golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Ukrep za varstvo hribskega škrjanca temelji na dobrem sodelovanju ornitologov, kmetijskih svetovalcev in kmetov. Ornitolog med aprilom in majem pregleduje površine, primerne za vrsto in beleži prisotnost hribskih škrjancev. Kjer ti gnezdijo, so navadno opaženi z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu. Ornitolog nato v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. O najdenih gnezdih obvesti lastnike zemljišč ter se z njimi dogovori za izogibanje kakršnimkoli kmetijskim opravilom na delu travnika ali njive z gnezdom do določenega datuma.

Ukrep za varstvo pribe prav tako temelji na sodelovanju med ornitologi, kmetijskimi svetovalci in kmeti. Ornitolog med marcem in majem pregleda orne površine in na njih beleži prisotnost prib. V primeru zaznanega gnezditvenega vedenja (npr. intenzivnega preganjanja plenilcev, vračanja in čepenja na istem mestu), ornitolog v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. Ta v dogovoru s kmetom nevpadljivo označi, kmet pa se jim pri obdelavi površin z mehanizacijo izogne.

Več informacij o ukrepih, preizkušenih v okviru projekta EIP VIVEK, si lahko preberete v priročniku: Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA LJUBLJANSKEM BARJU

Na Ljubljanskem barju smo na površinah dveh kmetijskih gospodarstev preizkusili ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe.

Poljski škrjanec na zaplati golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Na območju Iškega vršaja so bile na površinah KMG Tancek vzpostavljene štiri zaplate neposejanih tal, na površinah KMG Šteblaj, severno od Iga, pa pet.

Poljske škrjance smo na površinah obeh KMG zabeležili tako na samih zaplatah kot tudi v njihovi neposredni okolici. Uporabljali so jih predvsem kot razgledišča, na zaplatah pa smo opazovali tudi boje med samci.

Na površinah KMG Tancek smo popisali tri pare poljskih škrjancev, na površinah KMG Šteblaj pa dva para.

V okviru ukrepa za varstvo pribe smo od marca do maja pregledovali orne površine obeh kmetijskih gospodarstev. Pribe smo zabeležili na zaplatah neposejanih tal na površinah KMG Šteblaj, a njihovo vedenje ni kazalo na to, da bi tam gnezdile. Tudi na preostalih površinah omenjenih kmetijskih gospodarstev letos gnezditveno sumljivih prib nismo zaznali.

VARSTVO HRIBSKEGA IN POLJSKEGA ŠKRJANCA NA GORIČKEM

Na Goričkem smo na površinah treh kmetijskih gospodarstev izvajali ukrepa za varstvo hribskega in poljskega škrjanca.

Marca smo na površinah KMG Temlin v Stanjevcih zabeležili en par in enega pojočega samca hribskega škrjanca. V začetku aprila se je tam zadrževal en par, ob koncu meseca pa pojoči samec. V začetku maja smo v bližini površin KMG Temlin opazovali enega samca, njegovo vedenje pa ni kazalo na to, da bi tam gnezdil.

Na površinah KMG Filo v Kuštanovcih smo v aprilu zabeležili par hribskih škrjancev, ki pa ga kasneje v aprilu in maju nismo več popisali. V začetku maja smo na bližnji njivi sicer opazovali enega hribskega škrjanca, a ptice nismo zabeležili s hrano v kljunu (ki bi bila znak bližnjega gnezda z mladiči), zato smo sklepali, da je bil ta osebek, tako kot samec na površinah KMG Temlin, brez para.

Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin

Zelo zanimivo pa je bilo dogajanje v bližini njive z ozimnim žitom KMG Hujs v Lončarovcih. Marca tam hribskih škrjancev nismo zabeležili. V aprilu smo na drevesu ob njivi z ozimnim žitom opazovali pojočega samca, ki večkrat odletel nekaj sto metrov stran ter prepeval in se dlje zadrževal nad bližnjim travnikom. To vedenje smo opazovali več dni zapored in sklepali, da gnezdi nekje v bližini tistega travnika. Ob koncu aprila smo na isti njivi z ozimnim žitom opazovali par hribskih škrjancev pri prehranjevanju, a gnezditvenega vedenja nismo zabeležili. Ob obisku v začetku maja pa nas je pričakalo prijetno presenečenje! Par hribskih škrjancev je intenzivno nabiral hrano in s polnimi kljuni v nekajminutnih intervalih priletaval na isti del njive z ozimnim žitom, z nje pa vedno odletel s praznima kljunoma. To je vedenje je nakazovalo, da imata na žitni njivi gnezdo z mladiči, ki jih intenzivno hranita. Gnezdo je bilo na njivi dobro skrito, zaradi homogene žitne vegetacije ga ni bilo mogoče natančno locirati. Vseeno pa je hitro stekla komunikacija z lastnikom njive, gospodom Hujsom, ki nam je zagotovil, da do konca meseca junija na njivi ne bo opravljal kmetijskih del.

Gospod Hujs je na eni izmed svojih površin z ozimnim žitom vzpostavil tri zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca. Tudi te površine smo od konca meseca marca pa do maja redno obiskovali. Na površini z zaplatami in na površinah ob njej, smo zabeležili tri pare poljskih škrjancev in en par čopastih škrjancev. Podobno kot na Ljubljanskem barju, so tudi na Goričkem ptice zaplate uporabljala kot razgledišča, na njih smo opazovali tudi preganjanje samcev.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA DRAVSKO-PTUJSKO-SREDIŠKEM POLJU

Označeno gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja smo ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe izvajali na površinah KMG Metličar in Jeruzalem SAT d.o.o.

Na površini KMG Metličar v Mihovcah je bila med sejanjem ozimnega žita v oktobru vzpostavljena zaplata golih tal. V marcu smo zaplato začeli spremljati za morebitno prisotnost poljskega škrjanca. Spremljali smo jo do maja, vendar na njej vrste nismo zabeležili. Pojočim škrjancem pa smo lahko prisluhnili na okoliških površinah.

Več uspeha smo imeli pri varstvu pribe na površini KMG Metličar v Lovrencu na Dravskem polju.

Tam smo v marcu opazili gnezditveno sumljivo vedenje več parov, zato smo površino v nadaljevanju podrobno spremljali. V aprilu smo zabeležili eno gnezdo na površini kmetije Rajh, ki je sosednja površini KMG Metličar. Teden dni pozneje smo eno gnezdo zabeležili še na površini KMG Metličar.

Gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Obe gnezdi smo označili s tankimi palicami, da so se jim kmetje pri obdelavi površin lahko izognili. V začetku maja smo našli prazna gnezda, en par odraslih prib je na bližnjem travniku preganjal »plenilce« (popisovalko). Po tem vedenju smo sklepali, da so bili mladiči speljani iz gnezda in sta jih starša hranila v varnem zavetju travnika.

Gnezditveno sumljive pribe smo v marcu opazovali tudi na površini podjetja Jeruzalem SAT d.o.o. v Cvetkovcih.

V aprilu smo se zato podali v iskanje gnezd, locirali smo jih kar pet! Tudi tam smo želeli pred opravili na njivi v maju gnezda označiti, vendar tokrat to ni bilo potrebno – gnezda so bila že prazna, puhaste kepice pa opažene na bližnji njivi.

Preizkušeni ukrepi so bili med kmetijskimi gospodarstvi, ki so jih izvajala, dobro sprejeti. To nas še posebej veseli, saj smo jih razvili z željo po tem, da bodo za izvajalce – kmetijska gospodarstva, karseda sprejemljivi in izvedljivi, saj bodo le tako lahko prispevali k povečanju biotske pestrosti v kmetijski krajini.