Med marcem in majem smo na površinah šestih kmetijskih gospodarstev na območjih Ljubljanskega barja, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja in Goričkega, v okviru projekta EIP VIVEK preizkušali ukrepe za varstvo treh izbranih vrst ptic kmetijske krajine: poljskega škrjanca, pribe in hribskega škrjanca.
Opazovani poljski škrjanci so zaplate neposejanih tal večinoma uporabljali kot razgledišča in prehranjevališča ter za teritorialne boje med samci. Foto: Tjaša Pršin
Poljski škrjanci s pridom uporabljajo zaplate neposejanih tal
Z namenom izboljšanja prehranjevalnih in gnezditvenih razmer za poljskega škrjanca smo jeseni 2022 pri sejanju ozimnih žit na površinah KMG Tancek na Ljubljanskem barju in KMG Hujs na Goričkem, vzpostavili zaplate neposejanih tal.
Spomladi smo te površine redno spremljali in beležili poljske škrjance na in ob zaplatah. Na Goričkem poljskega škrjanca v letošnjem letu nismo zabeležili, na Ljubljanskem barju pa sta na in v okolici zaplat zadrževala dva para.
V bližini zaplat smo zabeležili tudi druge vrste ptic kmetijske krajine, med njimi rumene pastirice, velike strnade in postovko, na Goričkem pa zgodaj spomladi tudi čopastega škrjanca.
Že v lanskem letu se je izkazalo, da poljski škrjanci zaplate neposejanih tal uporabljajo kot razgledišča, za teritorialne boje med samci, na njih se tudi prehranjujejo.
Pribe letos na površinah kmetijskih gospodarstev, vključenih v projekt EIP VIVEK, niso gnezdile. Foto: Tjaša Pršin
Gnezdečih prib letos nismo zabeležili
Pribe smo spremljali na površinah dveh kmetijskih gospodarstev na Ljubljanskem barju in enega na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju. Pri tem smo bili pozorni na morebitno gnezditveno sumljivo vedenje, npr. preganjanje plenilcev, svatovske polete in valeče ptice.
V letošnjem letu gnezdečih prib na projektnih površinah nismo zabeležili, kljub temu da so se posamezni osebki in pari tam občasno zadrževali in je en par tudi svatoval.
Spremljanje hribskih škrjancev na Goričkem
Na Goričkem smo z namenom potrditve gnezdenja hribskih škrjancev redno spremljali površine treh kmetijskih gospodarstev. Površine smo pregledovali s primerne razdalje, tako da hribskih škrjancev ob tem nismo motili.
Letos smo na Goričkem zabeležili več hribskih škrjancev, a na površinah kmetijskih gospodarstev, vključenih v projekt EIP VIVEK, niso gnezdili. Foto: Tjaša Pršin
Štirje pojoči samci in dva para hribskih škrjancev so se občasno zadrževali na projektnih površinah in v njihovi bližini, a njihove gnezditve tam nismo potrdili. V času spremljanja namreč niti enkrat nismo opazovali osebkov z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu.
Kljub temu, da v letošnjem letu na projektnih površinah ciljne vrste ptic niso gnezdile, je nova terenska sezona zopet prinesla nova spoznanja, ki bodo pomembno krojila proces varstva njivskih gnezdilk v bodoče.
Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.
