Kaj se dogaja s hribskim škrjancem nad Gojačami?

Populacija hribskega škrjanca Lullula arborea je zaradi izgube ustreznih habitatov pri nas v upadu. V obsredozemskem svetu so izgube habitatov predvsem posledica zaraščanja ekstenzivnih suhih travnikov in pašnikov, na Goričkem pa intenzifikacije kmetijstva.

Pozimi 2018/2019 je bila na 25 ha nad vasjo Gojače opravljena sečnja lesne zarasti v okviru projekta VIPava.

Njen namen je bil obnoviti življenjski prostor hribskega škrjanca, ki določeno mero drevja in grmovja sicer potrebuje za petje in posedanje, vendar pa izgine, ko se krajina preveč zaraste.

Pred sečnjo smo spomladi 2018 opravili kartiranje ptic, da ne bi s posegom napravili kakšne naravovarstvene škode. Na območju, predvidenem za posek, smo odkrili le en par hribskih škrjancev, in sicer na najbolj odprtem delu, ki je bil le skopo porasel z grmovjem in drevjem.

Območje Gojač. Foto: Pia Höfferle

In kakšno je bilo stanje v letu 2021?

Sredi aprila smo tam odkrili tri različne pare, kar je seveda spodbudna novica in kaže na to, da je bila najverjetneje res pretirana zaraščenost tista, ki je omejevala njihovo število.

Za dolgoročno vzdrževanje obnovljenega habitata hribskega škrjanca bo poskrbela Občina Ajdovščina; med najprimernejšimi metodami bi bila zagotovo paša koz, ki so znane po uspešnem zadrževanju razrasta lesne vegetacije.

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Pričetek projekta Gorička krajina

V začetku decembra 2017 smo na DOPPS skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko (vodilni partner) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (Zavod Murska Sobota) pričeli z uresničevanjem projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen projekta je izboljšati ohranitveno stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Goričko, med drugim tudi velikega skovika (Otus scops) in hribskega škrjanca (Lullula arborea). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.