Sporočila za javnost

Naša sporočila za javnost lahko s prijavo na e-Novice prejemate preko elektronske pošte.

Lahko se naročite tudi na RSS vir, s čimer se vam bodo sporočila samodejno prikazala v vašem priljubljenem spletnem ali namiznem RSS bralniku.

Zadnja objavljena sporočila za javnost:

Peto leto projekta PoLJUBA v znamenju nadaljevanja ukrepov za izboljšanje stanja mokrotnih travnikov in zadnje sezone gojenja barjanskega okarčka

, Novice,Sporočila za javnost

V preteklem letu so bili v okviru projekta PoLJUBA zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je namreč nujen predpogoj za ustvarjanje pogojev za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov.

Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Na travnikih, kjer živi barjanski okarček, je večkrat letno potekalo ročno odstranjevanje krhlike in zlate rozge ter urejanje mejic. Prav tako so bili travniki na območju ponovne naselitve barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost mozaično pokošeni. Z mozaično košnjo se namreč prepreči zaraščanje površin z lesno vegetacijo, hkrati pa se na nepokošenem delu travnika vsako leto ohrani del habitata za nadaljnji razvoj metuljev.

Zelo uspešna zadnja sezona doselitve barjanskega okarčka

V letu 2022 je bila v okviru projekta zaključena še zadnja, tretja sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj je bilo število prenesenih osebkov v naravo za 34 višje od zastavljenega cilja. V Naravni rezervat Iški morost je bilo prenesenih 132 osebkov, v izvorno populacijo na lokaciji Mostišče pa 22. V letu 2022 je bila stopnja uspešnosti izleganja metuljev 85 % in je bila višja kot v prvi in drugi sezoni gojenja osebkov. V letu 2022 je bila izdelana ocena velikosti izvorne in novo osnovane populacije. Na podlagi rezultatov terenskih popisov je bila populacija na Mostišču ocenjena na 311 samcev in 201 samic barjanskega okarčka. Vzpodbudni so tudi rezultati popisa velikosti novo osnovane populacija v Naravnem rezervatu Iški morost, ki je bila ocenjena na 133 osebkov.

Mozaična košnja (levo). Foto: Janez Šemrov; Barjanski okarček (desno). Foto: Ana Tratnik

Na Ljubljanskem barju našli puščavnika

Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo  so v lanskem letu potrdili tudi uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju. Puščavnik je največja evropska vrsta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju so bili na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč nameščeni posebni zaboji (gojilnice) iz hrastovega lesa, kamor je bilo v letih  2019 in 2020 v okviru projekta PoLJUBA naseljenih skupno 225 ličink, ki so izvirale iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Lani so se v  nastavljene prestrezne pasti ujeli trije odrasli osebki, s čimer so potrdili uspešnost doselitve.

Pot med jelšami odpira svoja vrata letos poleti

Pripravljeno pa je tudi vse za pričetek del za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec  leta 2021, bo zaradi izrednih razmer v času pandemija covid-19 ter posledične rasti cen surovin v svoji končni podobi zaživela predvidoma to poletje.

O projektu PoLJUBA:

 Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi.

Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.

Kje leti, leti štorklja Bela?

, Novice,Sporočila za javnost

Minila so štiri leta, odkar je mlada bela štorklja z imenom Bela zapustila gnezdo v Mateni na Ljubljanskem barju in se odpravila na daljno pot proti Afriki, kjer je ostala do danes. Le lani je za kratek čas prečkala Bospor ter prestopila prag Evrope. Bela je zdaj odrasla štorklja, ki se bo skoraj zagotovo vrnila v Evropo, si poiskala partnerja in morda prav v Sloveniji prvič gnezdila. Bele štorklje se že vračajo, zato je morda med njimi tudi Bela.

Se še spomnite Bele?

Belo smo 15. julija 2019 kot mladiča opremili z GPS oddajnikom in spremljali njeno selitev. Med njenim bivanjem v Afriki smo pogosto trepetali, še posebej v zadnjem letu, ko je baterija oddajnika začela pešati, njena javljanja pa so bila vse redkejša. Nazadnje se nam je javila 19. januarja 2023 iz Sudana.

Vsi že nestrpno pričakujemo njeno vrnitev, a njen oddajnik nam te vesele novice kot kaže ne bo izdal. Poiskati jo bomo morali sami.

Najdite Belo in osvojite 500 €!

Večina belih štorkelj se vrne v Slovenijo konec marca ali v začetku aprila, veliko jih je že prispelo. Zato oči na peclje, saj smo za Belo razpisali »tiralico«, v iskalni akciji pa lahko sodelujete tudi vi.

To pa še ni vse! Tistega, ki prvi opazi Belo ter to dokaže s fotografijo, čaka denarna nagrada v višini 500 €.

Kako prepoznate Belo?

Njene noge in kljun so rdeče barve, saj je štorklja že odrasla. Nad »kolenom« ima nameščen črn obroček z oznako SLL W0350, na hrbtu pa nahrbtnik z GPS sledilno napravo.

Kako sodelujete v nagradni igri?

Pozorno opazujte bele štorklje. Priporočamo uporabo daljnogleda ter fotoaparata.

Če opazite belo štorkljo s črnim obročkom z oznako SLL W0350, ste našli Belo. Fotografirajte jo tako, da bo s fotografije moč razbrati oznako.

Če ste prepričani, da vam je uspelo najti Belo, nam pošljite sporočilo na naslov ursa.gajsek@dopps.si. Priložite fotografijo štorklje, pripišite dan, uro in natančno lokacijo opazovanja.

Prosimo, da nam podatke o Beli pošljete še isti dan, ko ste jo opazili, da bomo identifikacijo lahko potrdili tudi na terenu.

Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri “Kje leti, leti štorklja Bela?”

Poskrbite za varnost ptic!

Pri fotografiranju ali opazovanju ptic je pomembno, da se zaradi nas ne počutijo ogrožene, zato jih ne plašimo. Vedno jih opazujemo ali fotografiramo s primerne razdalje.

Jesenska selitev žerjavov je podrla rekorde

, Novice,Sporočila za javnost

Po večjem delu Evrope narašča število žerjavov in temu primerno narašča tudi seleča se populacija pri nas. Spomladi in jeseni lahko tako vedno pogosteje občudujemo velike jate, ki jih spremlja glasno trobljenje.

Lanska jesenska selitev žerjavov je bila rekordna

Med jesensko selitvijo žerjavov 2022 smo zabeležili 98.701 žerjavov v 771 jatah, kar ja tako po številu osebkov kot po številu jat, daleč največja jesenska selitev do sedaj. Nekoliko več žerjavov smo zabeležili le med spomladansko selitvijo 2021, ko smo zabeležili 99.141 osebkov.

Vse pogosteje opažamo tudi, da se pri nas žerjavi ustavijo, se spočijejo in nahranijo tar tako povrnejo energijo za nadaljevanje naporne selitve. Najpogosteje se ustavijo na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju.

 »Žerjavi so impresivna bitja, ki redkokoga pustijo hladnega. Pogosto slišim od opazovalcev, da so jih  žerjavi prevzeli in jih z veseljem pričakujejo tudi v naslednji selitveni sezoni. Podatke o žerjavih zbiram že dolgo vrsto let in me še vedno presune, ko jih opazujem ali pa ko vidim, kakšno veselje povzročijo pri opazovalcih.« je povedal Dejan Bordjan, član DOPPS, ki že vrsto let zbira podatke o selitvi žerjavov.

Iskreno se zahvaljujemo vsem opazovalcem, ki nam vestno pošiljate podatke o opažanju žerjavov! Brez vaše pomoči bi bilo tako podrobno spremljanje selitve te zanimive vrste praktično nemogoče.

Več zanimivosti o jesenski selitvi najdete v poročilu (spodaj).

Prelet žerjava jeseni 2022

 

Zakon EU o obnovi narave

, Novice,Sporočila za javnost

Evropska komisija je junija 2022 vložila Predlog zakona EU o obnovi narave, ki vključuje pravno zavezujoče cilje obnove za različne ekosisteme po vsej EU. Nov zakon je ključna in edinstvena priložnost za spopadanje z izgubo biotske raznovrstnosti in podnebno krizo, hkrati pa ustvarja številne koristi za naše zdravje, gospodarstvo, prehransko varnost in splošno dobro počutje.

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Povsod po Evropi je nujno potrebna obsežna obnova narave, da zaustavimo izgubo biotske raznovrstnosti, ohranimo ključne koristi, ki jih zagotavlja narava (čist zrak in voda, hrana, opraševanje pridelkov) in naredimo Evropo bolj odporno na vplive podnebnih sprememb, kot so hude suše in poplave.

Zakon EU o obnovi narave je velika priložnost, da naredimo eno najboljših naložb, tako za naravo kot tudi ljudi in gospodarstvo. Vsak EUR, vložen v obnovo narave, doda med 8 in 38 EUR ekonomske vrednosti.

V okviru kampanje #RestoreNature pozivamo države članice Evropskega parlamenta in Evropske komisije, naj po hitrem postopku sprejmejo Zakon o obnovi narave, ki bo naslovil biodiverzitetno in podnebno krizo.

»Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Kampanjo podpira 207 organizacij civilne družbe, tudi DOPPS. Med drugim želimo doseči:

  • sprejem Zakona o obnovi narave do konca leta 2023,
  • začetek intenzivne obnove narave do leta 2030, in sicer na celini in morjih EU,
  • vzpostavitev jasnih ciljev obnove narave za vse ekosisteme, ki so opredeljeni v pravnem predlogu,
  • zagotovilo, da bodo vsi cilji v celoti doseženi najkasneje do leta 2040,
  • sprejem v celoti izvedljivih ciljev,
  • zagotovilo, da se stanje v obnovljenih ekosistemih ne bo hitro ponovno poslabšalo,
  • podporo močnemu okviru odgovornosti,
  • osredotočeno financiranje obnove narave,
  • vzdržanje pred interesi, ki izpodbijajo zakon.

 

Z obnovitvijo narave moramo pričeti takoj!

#RestoreNature

 

Veliki uharici na Krasu se obetajo boljši časi

, Novice,Sporočila za javnost

Na Krasu je letos potekalo že 25. skupinsko štetje velike uharice, naše največje in ogrožene sove. Dogodek, na katerem se vsako leto zbere več kot 100 popisovalcev, ki sinhrono popisujejo veliko uharico, zaradi uharičinega lokalnega imena »gugo«, imenujemo Gugalnica. Rezultati letošnjega popisa so rekordni!

Na Gugalnici, ki je potekala 3. marca 2023, se je zbralo več kot 160 udeležencev. Skupaj smo uspeli popisati 14 teritorijev velike uharice, kar je največ doslej. Popis je potekal sinhrono, z razdelitvijo udeležencev po celotnem območju Krasa, kar omogoča odlično izvedbo štetja in preprečuje podvajanje štetij.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS, ki popis koordinira že od samega začetka, je ob tem povedal: »Izredno sem vesel, da smo ob srebrni obletnici zabeležili tudi najboljši rezultat. To je dokaz, da vztrajna prizadevanja za varstvo vrste začenjajo delovati in da se to že kaže tudi na populaciji.«

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Velika uharica je izjemno redka in ogrožena vrsta v Sloveniji. Populacija šteje vsega 150 gnezdečih parov, najbolj pa jo ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednje napetostni električni vodi.

Znotraj petletnega kohezijskega projekta Za Kras, kjer smo pri varstvu velike uharice sodelovali s Parkom Škocjanske jame (PŠJ) in Elektrom Primorska (EP), smo se osredotočili na uveljavitev mirnih con okrog njenih gnezdišč in sanacijo za vrsto smrtonosnih električnih vodov. Uspelo nam je izolirati več kot 1250 nevarnih drogov in v parku Škocjanske jame odkupiti zemljišča v mirnih conah.

Rezultati se presegli pričakovanja, saj so se samo na območju ukrepov izoblikovali kar štirje novi teritoriji velike uharice. To kaže na veliko učinkovitost varstvenih ukrepov, kadar so ti izpeljani pravilno in ciljno, obenem pa opozarja na nujnost izvedbe le-teh tudi na drugih območjih.

Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, je ob zaključevanju projekta Za Kras povedal: »Koristnost projekta ob zaključku ocenjujemo po doseženih konkretnih rezultatih in že sedaj je jasno, da so ukrepi, vpeljani v okviru projekta Za Kras, dosegli želene rezultate. Evropska sredstva so bila porabljena smiselno, pozitivne posledice pa se bodo poznale še vrsto let. Veseli in ponosni smo, da je PŠJ lahko del te zgodbe o uspehu.«

Tudi na Elektro Primorska so zadovoljni z rezultati. Žarko Cerkvenik, vodja EP Sežana, je povedal: »Na Elektro Primorska se zavedamo, da z umeščanjem naših energetskih naprav v prostor vplivamo tudi na življenje velike uharice in drugih ptic. Zato smo v projektu Za Kras prepoznali priložnost, da tudi Elektro Primorska pripomore k ohranjanju te redke ptice in se z veseljem odzvali s sodelovanjem v projektu. Izolirali smo 1252 drogov, kar predstavlja okvirno 100 km daljnovodov napetostnega nivoja 20 kV. Zelo smo veseli in ponosni, da smo skupaj dosegli tako dobre rezultate. Dosegli smo praktično dvojni učinek, elektroenergetsko omrežje, ki je sedaj varnejše za ptice in kvalitetnejšo dobavo električne energije našim odjemalcem.«

Na DOPPS smo zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdimo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjamo na gnezdišča v težavah. Naša prizadevanja, predvsem na odpravljanju vznemirjanja na gnezdiščih in reševanja problema elektrokucije na daljnovodih, so že obrodila sadove, kar se odraža na celotni populaciji. V Sloveniji tako letno spremljamo 130 gnezd velike uharice in če se bodo prizadevanja nadaljevala, se vrsti obetajo boljši časi.

Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana!

, Novice,Sporočila za javnost

Od danes, 15. 2. 2023, velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo.

Žlicarica. Foto: Jure Novak

Svinčeno strelivo (šibreni naboji) je sestavljeno iz stotine svinčenih kroglic (šiber), katere lovci izstrelijo iz pušk šibrenic med lovom na ptice in druge male živali. Strokovnjaki ocenjujejo, da lovci ob uporabi tovrstnega streliva letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca, kljub temu, da na trgu obstajajo cenovno dostopne in varnejše alternative.

Svinčeno strelivo je še posebej nevarno za vodne ptice. Številne namreč redno požirajo zrna peska ali kamenja, saj jim v posebnem želodcu pomagajo mleti hrano in izboljšajo prebavo trše hrane, kot na primer semen. Ptice zrna peska zamenjajo s svinčenimi šibrami in se posledično z njimi zastrupijo.

Zaradi posledic zastrupitve s svincem v Evropi letno umre približno en milijon vodnih ptic, ki so z uveljavitvijo zakona sedaj varne pred mučno smrtjo.

Prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih bo hkrati zmanjšala posredno zastrupitev številnih ujed, ki se s svincem pogosto zastrupijo med prehranjevanjem z vodnimi pticami, ki so šibre že zaužile.

Partnerstvo BirdLife International se je za prepoved strupenega streliva borilo več kot 20 let. Na žalost sprejeta zakonodaja ne pokriva vseh površin, le mokrišča in 100 metrski varovalni pas okoli njih. Svinčeno strelivo se tako še zmerom lahko uporablja med drugimi oblikami lova in med športnim streljanjem na prostem. Prav tako se svinec še vedno lahko uporablja za uteži in vabe pri ribolovu.

Vendar tudi to se lahko kmalu spremeni! Evropska agencija za kemikalije pripravlja drugi paket omejitev, ki predvideva popolno prepoved svinčenega streliva in ribolovnih uteži ali vab. Partnerstvo BirdLife International se bo še naprej zoperstavljalo orožarskemu in lovskemu lobiju in preprečevalo zastrupljanje evropskega okolja.

Več si lahko preberete na spletni strani BirdLife International. 

Letos v Sloveniji gostimo milijonsko jato pinož

, Novice,Sporočila za javnost

Pinoža je vrsta ptice iz družine ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdi v Skandinaviji in se čez zimo odseli v južnejše predele Evrope. Na prezimovanju se pogosto združujejo v ogromne jate, ki med preleti kot temni oblaki prekrijejo nebo. V letih močnega obroda bukve in smreke, lahko take jate opazujemo tudi v Sloveniji. Večji del zime preživijo kar na istem območju, kjer je žira in storžev v izobilju.

Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča veličastnemu dogodku – gostimo namreč milijonsko jato pinož. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna.

Iz Evrope največ podatkov o tako številčnih jatah prihaja iz Švice, v Sloveniji pa se ta izjemnem dogodek zgodi enkrat do dvakrat na desetletje.

V iskanju prenočišča pinož

Malo po novem letu je na DOPPS-ov ornitofon prispelo več klicev, ki so poročali o velikih jatah ptic, ki so ob večeru letele iz Savinjske doline v smeri Gornjega Grada. Takoj smo vedeli, da gre za pinože, ni pa bilo poznano kje naj bi prenočevale.

Naš član Maks Sešlar se je zato odločil, da gre na teren, najde njihovo prenočišče in tako ugotovi, za kako veliko jato pinož sploh gre.

Jata pinož. Foto: Pia Höfferle

»Takoj po Januarskem štetju vodnih ptic sem se s kolegom Luko Boninom in očetom odpravil na iskalno akcijo. Prvih nekaj jat, ki so štele več kot 100 osebkov, smo našli na Vranskem in jim sledili vse do Šmartnega ob Dreti. Tam nas je prehitela tema, zato smo o smeri njihovega leta začeli spraševati domačine, ki so vedno kazali proti Gornjem Gradu.

Naslednji dan se je iskanje nadaljevalo, tokrat v bližini kraja Bočna. Par kilometrov proti Florjanu pri Gornjem Gradu so jate pinož spremenile smer in poletele proti vzhodu ter nas pripeljale do božanskega pogleda na ogromno jato ptic, ki je vijugala pred tamkajšnjim gozdom in se izmikala številnim ujedam, ki so jih skušale upleniti. Ob tem veličastnem razgledu, smo obstali in jih občudovali vse do teme. V gozd je priletavalo vse več pinož, ki so zapolnile gole veje dreves namesto listov. Ocenili smo, da jato združuje malo manj kot milijon osebkov.«

Maks Sešlar, član DOPPS

Oglejte si posnetek tega spektakularnega dogodka (spodaj)

Video: Tomaž Mihelič

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

, Novice,Sporočila za javnost

Tudi letos vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preštevali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).

Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2022

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke z opazovanj delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

V okviru akcije Ptice okoli nas lahko opazujete ptice na krmilnici.
Foto: Simon Kovačič

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripravili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženje ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)

KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

Spletno predavanje “Hranjenje ptic pozimi”

Lansko leto smo za ogrevanje pripravili spletno predavanje z naslovom Hranjenje ptic pozimi. Predavatelj Rok Lobnik je predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Vabljeni k ogledu videa (spodaj).

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2022?

, Novice,Sporočila za javnost

Zadnji teden januarja že tradicionalno preštevamo ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. V letu 2022 smo jih s skupnimi močmi našteli kar 13.821, pripadajočih 73 vrstam. Vas zanima, katerih je bilo največ?

Domači vrabec vztraja na prvem mestu

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2085. Letos je njegov prestol resno ogrozila siva vrana, ki jo je od vrha ločilo le 13 opazovanih osebkov (opazovanih je bilo 2072 osebkov). Na tretjem mestu se je letos znašla velika sinica s 1371 opazovanimi osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih osebkov sestavljale 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Zanimivost

Se spomnite, kako smo v letu 2021 opazovali nenavadno veliko število čižkov? Takrat so se prvič zavihteli med deset najštevilčnejših vrst, končali na 4. mestu in prehiteli celo veliko sinico. Letos ponovno niso bilo zelo številčni in v primerjavi s preteklimi leti (z izjemo leta 2021) zastopani v približno enakem odstotku.

Kaj se je zgodilo v letu 2021?

Bili smo priča manjšemu vpadu vrste iz severnih in vzhodnih krajev Evrope, podobno, kot smo kdaj v preteklosti temu lahko priča v primeru pinož. Slednje smo ugotovili prav s pomočjo podatkov akcije Ptice okoli nas, kar je posebej navdušujoče. Ljubiteljska znanost deluje!

Tabela: Zanimive vrste ptic, preštete v akciji Ptice okoli nas v letu 2022 in njihovo število
VRSTA ŠTEVILO
planinska kavka (Pyrrhocorax graculus) 40
veliki žagar (Mergus merganser) 17
kostanjevka (Aythya nyroca) 12
mala uharica (Asio otus) 10
bela štorklja (Ciconia ciconia) 4
srednji detel (Dendrocoptes medius) 3
kozača (Strix uralensis) 3
pepelasti lunj (Circus cyaneus) 1
krekovt (Nucifraga caryocatactes) 1

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2022 (pdf)

Akciji Ptice okoli nas se je pridružilo veliko otrok. Foto: Ana Zornik

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2022 združila 892 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli. Letos je bilo takšnih 639 iz 23 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (183 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (70 sodelujočih), OŠ Gustava Šiliha Velenje (60 sodelujočih), OŠ  Ledina (49 sodelujočih) in Strokovni gimnaziji ŠC Kranj (41 sodelujočih).
Zahvaljujemo se vsem, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala ob ponedeljka, 23. do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si enkrat vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.