Raziskovanje selitve štorkelj se nadaljuje

Živimo v času velikih sprememb. Biodiverziteto izgubljamo hitreje kot kadarkoli, vrste izumirajo po tekočem traku, a vse močnejše je tudi naše zavedanje, da se človeštvu prekomerno izkoriščanje naravnih virov ne bo obrestovalo, prej nasprotno. Ptice so ene najboljših pokazateljev teh velikih sprememb, populacije nekaterih se dramatično zmanjšujejo, druge se povečujejo in pojavljajo na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo, spreminjajo se selitveni vzorci. Bela štorklja je ena naših najbolj prepoznavnih vrst ptic. Tipična selivka na dolge razdalje in v ljudskem izročilu prinašalka otrok, sreče in blagostanja. Vse pogosteje jo v milih zimah minulih let lahko vidimo pri nas tudi v hladni polovici leta in to je postalo že nekaj povsem običajnega. Bela štorklja je vrsta, za katero splošno velja prepričanje, da ji klimatske spremembe ustrezajo. Njena populacija se je povečala, prav tako naselitveno območje – tako v Evropi kot v Sloveniji. To lahko z gotovostjo trdimo, saj na DOPPS-u izvajamo cenzus – vsakoletno štetje celotne populacije v državi – vsako leto. Prav tako spremljajo populacije štorkelj ornitologi v drugih državah. Kljub ugodnim trendom v zadnjem času pa je še vedno živ spomin na osemdeseta leta, ko je večinoma zaradi katastrofalnih suš v Sahelu v kombinaciji z izgubo optimalnega življenjskega okolja v Evropi, populacija bele štorklje doživela globalni zlom in je v številnih državah takrat celo izumrla. Zgodovina nas uči, da lahko do sprememb v naravi pride hitro in mnogih se ne da napovedati.

Ravno zaradi aktualnih klimatskih sprememb je raziskovanje selitvenih vzorcev ptic trenutno zelo pomembno, saj dobivamo uvide v odzive organizmov in ekološke principe, ki nam lahko pomagajo pri njihovem ohranjanju in varstvu. Kljub temu da je bela štorklja dokaj dobro raziskana vrsta, je v zvezi z njeno selitvijo še veliko neodgovorjenih vprašanj. V preteklosti je prevladovalo prepričanje, da se spolno nezrele štorklje – spolno dozorijo šele v 4. letu starosti – ne selijo in prezimujejo v Afriki. Danes vemo, tudi na podlagi naših podatkov, da je očitno za mlade štorklje dokaj običajna selitev, vendar ne povsem do mesta izvalitve. Mlade štorklje iz Slovenije, ki smo jih spremljali z GPS/GSM oddajniki, so se selile do Turčije. Najsodobnejša metoda za spremljanje selitev je uporaba telemetrijskih naprav. Brez te ne bi nikoli izvedeli, da je za naše štorklje na selitvi lahko smrtonosna celo plastika, kar je razkril nesrečni primer Srečka. Kako globalni so postali »vsakdanji problemi«. Če je do nedavnega veljalo – brez pretiravanja – da je vsak plastičen odpadek v morju ena ptica ali želva manj, vidimo, da lahko morda podobno rečemo tudi za kopno.

Lola, Oto in Čarli na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V okviru nadaljevanja raziskovanja selitve štorkelj smo letos opremili tri mladiče iz istega gnezda z napravami za sledenje. Opremili smo jih v Bevkah na Ljubljanskem barju 10. julija 2020 in prvič doslej bomo lahko spremljali poti in usodo celotnega zaroda. Štorklje so Facebook sledilci Elektra Ljubljana d.d., ki je raziskavo podprlo, poimenovali Lola, Čarli in Oto.

Gnezdo so štorklje zapustile 3. avgusta in nekaj dni raziskovale Ljubljansko barje. Lola in Oto sta 23. avgusta zapustila Barje in se ustavila na Hrvaškem, vzhodno od Zagreba, nato pa nadaljevala pot proti vzhodu in se ustavila blizu Lonskega polja. Štorklji bosta očitno ubrali pot čez Balkan in Bospor, medtem ko je pot Čarlija še uganka, saj še zmerom raziskuje Ljubljansko barje.

Kje bodo štorklje prezimovale? Tega za zdaj ne ve nihče. Kljub temu da je prva selitev največji izziv za štorklje v življenju, upamo in si želimo, da jo bodo »naše štorklje« uspešno prestale in nam z lastnimi življenji pokazale, kje in kako se moramo zanje še boriti.

Spremljajte selitev mladih belih štorkelj  na interaktivnem zemljevidu, kjer se podatki dnevno osvežujejo.

Se Bela morda vrača k nam?

Srečko in Bela v gnezdu v Mateni pred namestitvijo GPS oddajnikov.
Foto: Damijan Denac

Lansko jesen smo z zanimanjem spremljali selitveno pot dveh mladih belih štorkelj, izvaljenih v Mateni na Ljubljanskem barju. Čeprav iz istega gnezda, sta jo mahnili vsaka po svoji poti. Srečko, katerega pot se je žalostno končala v Tuniziji zaradi plastične vrečke, je v Afriko prispel prek Italije. Bela pa je ubrala bolj običajno, vzhodnoevropsko selitveno pot, po kateri je prek Marmarskega morja v bližini Bosporja in nemirnega Bližnjega vzhoda 22. septembra dospela na Sinajski polotok, v okolico letovišča Sharm-el-Sheikh. Tam je – najverjetneje v družbi tisočerih drugih štorkelj – preživela jesen, zimo in del pomladi. Sodeč po premikih, ki jih je beležila njena GPS sledilna naprava, njeno življenje ni bilo prav razburljivo, saj se je ves čas gibala na majhnem prostoru med safari parkom in gorami približno 12 km severno od njega, kjer je prenočevala. Videz pa lahko vara, kajti bazeni za odpadno vodo poleg safari parka, kjer se je prehranjevala, so namreč polni umazanije, zaradi katere vsako leto pogine več sto belih štorkelj. Ves čas Belinega bivanja v Egiptu nas je zato skrbelo, da ne bi podlegla kakšni okužbi in delila Srečkove tragične usode.

Sredi marca smo opazili prvi premik izven običajne poti zadnjega pol leta – Bela se je namreč pričela pomikati severno! Mimo Mrtvega morja je 22. marca prispela do reke Jordan, malce južneje od Galilejskega jezera, prav na mejo med Izraelom in Jordanijo. Bela najverjetneje ne potuje sama, temveč v družbi drugih štorkelj. Težko je napovedati, ali se bo vrnila v Slovenijo, v kakšno drugo evropsko državo ali pa bo morda ostala kje v južni Evropi ali celo Turčiji, kot pred leti mlada bela štorklja Fortuna. V vsakem primeru pa je Bela zaenkrat še spolno nezrela, kar pomeni, da še ne more gnezditi. Takšne štorklje se včasih združujejo v jate do nekaj deset osebkov in se celotno gnezditveno sezono klatijo naokoli. Vsako leto se pojavljajo tudi v Sloveniji. Glede na to, da Belin oddajnik še vedno deluje odlično in da sonce učinkovito polni njegovo baterijo, nam bo kmalu razkrila svojo nadaljnjo pot!

SPREMLJAJTE SELITEV BELE
Podatki se osvežujejo dnevno, zato nas ne pozabite spremlati na ptice.si in naši Facebook strani!
Več o projektu Leti, leti Štorklja …

Srečko in Bela – iz istega gnezda, pa vendar na različnih poteh

Letošnja pomlad z deževnim in mrzlim majem belim štorkljam ni bila naklonjena. Grob pregled rezultatov popisa vrste na nivoju celotne države kaže, da je bila to ena najslabših gnezditvenih sezon za štorklje od leta 1999, odkar potekajo vsakoletni popisi. Srečno so jo odnesle le štorklje, ki so s prihodom na gnezdišča malo kasnile in imele zato v maju namesto majhnih mladičev, ki še niso sposobni lastne termoregulacije, šele jajca, ki so jih vztrajno grele.

Bela štorklja (Ciconia ciconia).
Foto: Davorin Tome

Eden takšnih parov je gnezdil v Mateni na Ljubljanskem barju. Vzredil je tri mladiče, od katerih sta bila dva sredi julija opremljena z GPS sledilnima napravama, ki beležita njune premike. Srečko in Bela, kot so ju v sodelovanju s širšo javnostjo poimenovali v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, sta se tako pridružila Zuri in Fortuni, ki smo jo opremili leta 2015 v Ponovi vasi, ter Pavletu, ki smo mu nahrbtnik nadeli leto kasneje v Mali vasi pri Grosuplju.

Prve krajše izlete iz domačega gnezda v bližnjo okolico sta mladi štorklji pričeli delati v začetku avgusta, nato pa sta jo sredi avgusta istočasno mahnili do Lesc in nazaj na domače gnezdo, temu pa je čez nekaj dni sledil še skupen izlet na Vrhniko. Glede na pretekle izkušnje z Zuri in Fortuno, ki sta se prek Balkana in Bližnjega vzhoda selili po skoraj enaki poti, smo podobnost v selitveni poti pričakovali tudi v primeru Srečka in Bele. Vendar pa so se njune poti 20. avgusta ločile, saj se je Srečko podal v Italijo, Bela pa štiri dni kasneje na Balkan. V času pisanja tega prispevka, prve dni septembra, je Srečko že prečkal Sredozemsko morje in se nahaja v severi Tunizij. Bela je v tem času prečkala Marmarsko morje in se bliža osrednji Turčiji.

Evropske bele štorklje se v južne kraje selijo po dveh glavnih poteh, in sicer čez Bospor (vzhodnoevropska populacija, na jesenski selitvi povprečno preštejejo okoli 70.000 osebkov) in Gibraltar (zahodnoevropska populacija; na jesenski selitvi povprečno preštejejo več kot 55.000 osebkov). Po jadranski selitveni poti, ki jo je ubral Srečko, se jih seli le malo – do nekaj sto osebkov. Prvoletne bele štorklje se na svoji prvi poti na prezimovališče do določene stopnje zanašajo na svoj notranji čut, v veliki meri pa so odvisne tudi od bolj izkušenih osebkov, s katerimi potujejo v jati.

Spremljajte Srečka in Belo na poti v Afriko!
Zemljevid se osveži štirikrat dnevno, zato je najbolje, da si spletno stran dodate med bližnjice.