Jesenska selitev žerjavov je podrla rekorde

Po večjem delu Evrope narašča število žerjavov in temu primerno narašča tudi seleča se populacija pri nas. Spomladi in jeseni lahko tako vedno pogosteje občudujemo velike jate, ki jih spremlja glasno trobljenje.

Lanska jesenska selitev žerjavov je bila rekordna

Med jesensko selitvijo žerjavov 2022 smo zabeležili 98.701 žerjavov v 771 jatah, kar ja tako po številu osebkov kot po številu jat, daleč največja jesenska selitev do sedaj. Nekoliko več žerjavov smo zabeležili le med spomladansko selitvijo 2021, ko smo zabeležili 99.141 osebkov.

Vse pogosteje opažamo tudi, da se pri nas žerjavi ustavijo, se spočijejo in nahranijo tar tako povrnejo energijo za nadaljevanje naporne selitve. Najpogosteje se ustavijo na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju.

 »Žerjavi so impresivna bitja, ki redkokoga pustijo hladnega. Pogosto slišim od opazovalcev, da so jih  žerjavi prevzeli in jih z veseljem pričakujejo tudi v naslednji selitveni sezoni. Podatke o žerjavih zbiram že dolgo vrsto let in me še vedno presune, ko jih opazujem ali pa ko vidim, kakšno veselje povzročijo pri opazovalcih.« je povedal Dejan Bordjan, član DOPPS, ki že vrsto let zbira podatke o selitvi žerjavov.

Iskreno se zahvaljujemo vsem opazovalcem, ki nam vestno pošiljate podatke o opažanju žerjavov! Brez vaše pomoči bi bilo tako podrobno spremljanje selitve te zanimive vrste praktično nemogoče.

Več zanimivosti o jesenski selitvi najdete v poročilu (spodaj).

 

Jesenska selitev žerjavov

V vse krajših jesenskih dneh nižine objema jutranja megla. Jutra so tiha in nekoliko zlovešča, nad meglo v daljavi pa slišimo le glasno trobljenje, ki se nam vse bolj bliža. Začela se je jesenska selitev žerjavov!

Vsako leto se kakšna jata žerjavov ustavi tudi v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Foto: Tilen Basle

Število žerjavov narašča po večjem delu Evrope in temu primerno narašča seleča se populacija tudi pri nas. Vse več je opazovanj tudi pozimi in v zadnjih letih tudi v toplem delu leta. Iz leta v leto več se jih pri nas zadržuje tudi dalj časa.

Ob prvem poskusu gnezdenja (leta 2016 na osrednjem delu Cerkniškega jezera) in večanju gnezdeče populacije žerjavov v Evropi, je le vprašanje časa, kdaj bo žerjav pri nas tudi potrjeno gnezdil. Namen zbiranja podatkov o opazovanju žerjavov je sledenje naraščanju populacije, podrobneje ovrednotiti karakteristike selitve čez naše konce ter bolje spoznati vrsto.

Spomladanska selitev

Med začetkom februarja in majem leta 2022 smo opazovali 43.157 žerjavov v 370 jatah. Čeprav smo jih opazovali več kot pol manj kot spomladi 2021, pa so opazovanja po številu teh na spomladanski selitvi še zmerom na drugem mestu.

Jesenska selitev je v polnem teku

Selitveni spektakel žerjavov v Sloveniji spremljamo že skoraj 20 let. Nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj.

Sporočite svoja opažanja

Jata žerjavov. Foto: Dejan Bordjan

Tudi letos vas naprošamo, da svoja opažanja sporočite našemu članu, Dejanu Bordjanu: dejan.bordjan@gmail.com.

Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!

Kako prepoznamo žerjave?

Žerjavi se selijo v velikih jatah v V formaciji. Opaziti jih je moč že od daleč, še prej pa jih slišimo, saj med letom glasno trobijo.

Prisluhnite trobljenju jate žerjavov
Vir: xeno-canto

Bela se je vrnila v Evropo!

Še nekaj tednov nazaj je izgledalo, da bo Bela poletje preživela v Egiptu ali na Bližnjem vzhodu. Pretekli vikend pa je prečkala Bospor – Bela se je vrnila v Evropo!

Bela in Srečko, Matena na Ljubljanskem barju 2019. Foto: Elektro Ljubljana

Mlado belo štorkljo Belo smo z GPS/GSM sledilno napravo opremili sredi julija 2019. Tako od daleč že tretje leto pozorno spremljamo njeno selitev. Je prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki je uspešno premagala vse nevarnosti med selitvijo in na prezimovanju, ter se ji nasmiha možnost gnezditve.

V letošnjem letu še ne bo gnezdila, pričakujemo pa jo kot »obiskovalko«. Najverjetneje bo izkoristila še zadnje leto brez podmladka in raziskovala Evropo. Morda se zbliža z mladim samcem in se preizkusi tudi v gradnji gnezda? Dovolj ugibanj, pridno spremljajmo njene premike in z nekaj sreče nam bo sodobna tehnologija razkrila še kakšno izmed mnogih skrivnosti narave.

Kljub temu, da imamo majhen vzorec podatkov (do zdaj 10 opremljenih belih štorkelj) imamo že jasen dokaz, da je selitev eno najnevarnejših obdobij v življenju bele štorklje. Do enakih ugotovitev so prišli tudi v številnih sorodnih raziskavah. Kar 75 % mladih belih štorkelj namreč umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo. Za uspešno varstvo te vrste, kot tudi vseh drugih ptic selivk, je zelo pomembno sodelovanje, ki presega državne meje.

Katere evropske države bo v letošnjem poletju obiskala Bela?
Spremljaj jo na interaktivnem zemljevidu.

Se Bela vrača v Slovenijo?

Se še spomnite Bele – dobre dve leti stare bele štorklje, ki se je izvalila leta 2019 v gnezdu v Mateni na Ljubljanskem barju? Sredi julija 2019 smo jo še kot mladiča opremili z GPS/GSM sledilno napravo (logerjem), da bi lahko spremljali njeno selitveno pot.

Obenem smo opremili tudi Srečka, čigar kratko življenje se je končalo že dva meseca kasneje, ko se je v Tuniziji na smetišču zapletel v plastično vrečko. Tudi za Belo smo večkrat trepetali. Najbolj takrat, ko je celo prvo zimo svojega življenja preživela v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, prehranjujoč se na bazenih z odpadno vodo, kjer zaradi zastrupitve letno pogine na stotine ptic.

Vendar pa je Bela do sedaj uspešno kljubovala vsem nevarnostim – tudi Sudanu, kjer je pod streli padel Čarli, ter Čadu, kjer je brez sledu izginil Oto, še dve mladi beli štorklji, opremljeni leto dni kasneje kot Bela. Videti je, da ni preveč zahtevna glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč, temveč se lokacije, kjer najde dovolj hrane, kot klop drži več mesecev, pa četudi gre za zgolj tri okrogla namakalna polja v delti Nila, kjer je tičala večji del lanskega poznega poletja in jeseni.

Domnevali smo, da se je sled za Belo že izgubila, saj se je baterija Belinega oddajnika vso lansko jesen vztrajno praznila. Od novembra nismo prejeli nobenega novega podatka.

V soboto, 5. marca, pa nas je presenetila vesela novica – Bela se je zopet javila iz Sudana in pričela se je pomikati proti severu. Najverjetneje se je ves ta čas zadrževala na območju, kjer ni bilo signala, zato nam ni mogla pošiljati sončnih pozdravov nazaj v Slovenijo.

Bela se trenutno nahaja v Sudanu, SZ od mesta Omdurman.

Se Bela vrača domov?

V marcu se bele štorklje pričnejo vračati na svoja gnezditvena območja. To se ponavadi prvič zgodi v četrtem letu starosti, morda že kakšno leto prej – torej že v 2022 – Belo potihem pričakujemo kot »obiskovalko«. Saj veste, to so tiste bele štorklje, ki se celotno gnezditveno sezono navidez brezciljno potepajo širom Slovenije, dostikrat v večjih skupinah. Te včasih nagajajo gnezdečim parom, se z njimi tepejo in jim mečejo jajca z gnezd. Včasih  si celo najdejo partnerja in se preizkusijo v gradnji gnezda, ki sicer še ni prav veliko in trdno, vendar pa štorklje na njih vadijo za takrat, ko bo šlo zares.

Bele bomo izredno veseli, saj je zaenkrat prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki se ji nasmiha možnost daljšega življenja in gnezditve. Sedem jih je že poginilo, dve, ki sta bili opremljeni lani v vasici Zbure na Dolenjskem, Kiki in Riki, pa se nam redno javljata iz Sudana, kjer sta preživeli večji del letošnje zime.

Spremljajte mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu in ne zamudite Beline vrnitve.

Sezona žerjavov se je začela!

Globoko smo zabredli v jesen in večina poletnih gostov nas je že zapustila. Sedaj, ko v jasnih dneh prevladuje jutranja megla, je čas, da se na pot podajo tudi žerjavi.

Žerjavi so že tu

Po izjemno uspešni spomladanski selitvi, ko smo člani DOPPS in številni prostovoljci po celi Sloveniji našteli več kot 90.000 žerjavov, kaže na podobno uspešno jesen. Selitev se še ni dobro začela, pa so že padli rekordi. Letos smo že opazovali največ žerjavov kadarkoli zabeleženih v avgustu, septembru in oktobru. In ja, še pred koncem oktobra smo že opazovali več kot trikratno število žerjavov. Vse kaže na zelo množičen november.

»Spomladansko število je več kot impresivno. Do leta 2021 smo prešteli največ »le« 80.000 žerjavov in sicer v celotnem rekordnem letu 2019. Številka je zanimiva tudi zato, ker je bila v letu 2015 celotna svetovna populacija ocenjena na okoli pol milijona osebkov. Populacija raste in je samo v Evropski uniji danes ocenjena na 362.000 osebkov.« Dejan Bordjan, član DOPPS

Žerjavi. Foto: Marko Zabavnik

V Sloveniji lahko opazujemo žerjave, ki so se izvalili predvsem v Baltskih državah, na Finskem in verjetno v Belorusiji. Ti se na poti k nam množično ustavijo še na mokriščih Panonske nižine. Ob prvi zmrzali se podajo proti prezimovališčem v Sredozemlju, predvsem v Tuniziji in Španiji. Ob vse toplejših zimah pa jih vse več prezimuje tudi v Franciji in nam precej bližji Padski nižini.

Selitveni spektakel žerjavov spremljamo že skoraj 20 let in nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj.

Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!

Svoja opažanja žerjavov sporočite Dejanu Bordjanu na mail: dejan.bordjan@gmail.com 

 

Beline dogodivščine v letu 2021

Bela je mlada štorklja iz gnezda v Mateni na Ljubljanskem barju, ki smo jo, skupaj z bratom Srečkom, sredi julija 2019 opremili z GPS sledilnimi napravami. Slovenijo je zapustila v drugi polovici avgusta 2019 in se po vzhodnoevropski selitveni poti odpravila v Afriko.

Kje vse je bila letos?

Bela je božične praznike in novo leto preživela na jugozahodu Sudana, na območju Južnega Darfurja, v okolici mesta Nyala. Na tem območju je ostala tri mesece. V sredini marca se je odpravila proti severu, se dober teden zadrževala na območju Severnega Darfura in Severnega Kordofana, in se nato odpravila proti Belemu Nilu. 28. marca je prispela do mesta Ad Douiem v Sudanu, na zahodnem bregu Belega Nila. Naslednji dan je nadaljevala pot ob Nilu navzdol in se odpravila v Egipt.

Prvomajske počitnice je preživela na poljih v južnem Egiptu vzhodno od jezer Toshka, ki jih napaja voda iz jezera Nasser. Odpravila se je še na krajše počitnice v Hurgado, kjer si je ogledala puščavo, dva dneva pa je preživela tudi na obali Rdečega morja. Nato se je v sredini maja odpravila nazaj v bližino Nila, kjer se je zadrževala na poljih zahodno od Nila vse do sredine junija, ko se je odpravila v severni Egipt. V preletu si je 14. junija ogledala obrobje mesta Kairo. Nekaj dni se je potepala po delti Nila in se nato ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah, 91 km severovzhodno od mesta Kairo, kjer je tudi danes. V začetku avgusta se je odpravila na dvodnevni izlet do Port Said-a, drugače pa je skoraj celo poletje na istem območju.

Kje se prehranjuje?

V zadnjih letih opažamo, da se štorklje vse pogosteje prehranjujejo na smetiščih. V nekaterih Evropskih državah, denimo na Poljskem, so tudi opazili, da so štorklje začele gnezditi v bližini odprtih smetišč in jim ta predstavljajo glavni vir hrane. Mnoge štorklje so, med drugim na račun smetišč, začele opuščati selitev v Afriko in ostajajo med zimo v Evropi ali so skrajšale svoje selitvene poti in prezimujejo v bližini odprtih smetišč v Maroku in Egiptu.

Bela se je ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah.

Smetišča štorkljam predstavljajo lahko dostopno hrano skozi celo leto. So oportunisti, plenijo v glavnem deževnike, žuželke, dvoživke, ribe in majhne sesalce.

Na smetiščih med iskanjem hrane zraven pojedo marsikaj neužitnega! Ne samo »užitnih« odpadkov, ampak tudi plastiko. Opazili so že tudi, da je štorklja pojedla del računalnika.

V Evropi se bodo, ob upoštevanju Direktive o odpadkih, vsa odprta smetišča zaprla. V Afriki pa je ravnanje z odpadki še vedno slabo kontrolirano in se več kot 90 % vseh odpadkov odlaga nekontrolirano.

Tudi Bela se ni uspela izogniti skušnjavi smetišč. V Egiptu se je ustalila v bližini odprtega smetišča, kjer se tudi prehranjuje. Na srečo svojo dieto dopolnjuje tudi s plenom ujetim na bližnjih poljih. Vsak dan opravi zelo podobno pot, od smetišča do polj in obratno.

Prilagoditev na alternativne vire hrane omogoča boljše preživetje štorkelj, vendar bo dolgoročno hranjenje na smetiščih zagotovo imelo negativne posledice.

Poleg povečanja smrtnosti zaradi zaužitja plastike in drugih potencialno nevarnih materialov na smetiščih ali zapleta v te, kot se je zgodilo tudi Belinemu bratu Srečku, bo spremenjeno ravnanje z odpadki – zaprtje odprtih smetišč, zagotovo imelo velik vpliv na številčnost ptic, katerih populacije so se v zadnjih letih povečale zaradi prilagoditve na hranjenje na smetiščih, tudi belih štorkelj.

Se bo Bela vrnila že naslednje leto?

Večina mladih belih štorkelj ostaja na prezimovališčih v Afriki in se vrnejo na gnezditveno območje po 3-7 letih, ko spolno dozorijo. Teoretično obstaja možnost, da se Bela vrne v Evropo že naslednje leto!

 

Spremljaj Belo na interaktivnem zemljevidu!

Kiki in Riki že na Bližnjem vzhodu

V mesecu juliju smo dve mladi štorklji iz Zbur na Dolenjskem opremili z GPS sledilnimi napravami. Facebook sledilci podjetja Elektro Ljubljana, ki je podprla raziskavo, so ju poimenovali Kiki in Riki. Po mesecu dni sta mladi štorklji že poleteli in se odpravili na svoje prvo potovanje proti Afriki!

Kiki in Riki na gnezdu v Zburah. Foto: Jani Vidmar

Naši mladi štorklji sta vse do 12. avgusta raziskovali okolico gnezda v Zburah, nato pa sta zapustili svoj dom in se odpravili proti jugu, kjer sta se naslednje tri dni prehranjevali v okolici Družinske vasi, vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu priletela na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeni 130 kilometrov. Zjutraj naslednjega dne sta nadaljevali do Slavonskega broda, že nasledni dan pa vse do mesta Vidin na bulgarsko-romunski meji. Selitev je potekala resnično hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, prenočili v mestu Corlu v evropskem delu Turčije. Treutno sta že v južni Turčiji, v bližini meje s Sirijo.

Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanjo hitrost selitve upamo, da bosta štorklji hitro prečkali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Na tem mestu moramo še posebaj držati pesti, saj ju v prihodnjih dneh čaka verjetno najnevarnejši del poti, prečkanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogoste tarče neusmiljenih krivolovcev.


Priprave na selitev. Foto: Jani Vidmar

S satelitskim spremljanjem štorkelj želimo raziskati, kam se selijo naše bele štorklje, hkrati pa poskušamo ugotoviti njihovo preživetje in raziskati vzroke za njihov pogin. Leta 2019 smo z oddajniki opremili Srečka in Belo. Srečko je v septembru poginil v Tuniziji, potem ko se je zapletel v plastično vrečko. Bela se trenutno nahaja v Egiptu, kjer je po več kot 34.000 prepotovnih kilometrih preživela celo letošnje poletje. V letu 2020 smo na selitvi spremljali Lolo, Ota in Čarlija. Lolo je v bližini Istanbula zbil avtomobil, Čarlija pa je v Sudanu ustrelil pastir. Usoda Ota je neznana, zadnji stik z njim smo dobili iz Čada, oktobra 2020. Izsledki satelitskih spremljanj bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

Upamo, da Kiki in Riki varno prečkata Bližnji vzhod in se v Afriki pridružita Beli.

Štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje …

Vračanje opremljene štorklje v gnezdo.
Foto: Urša Gajšek

… pa bo že res. Vendar to žal še zdaleč ni edini pogoj za gnezditev bele štorklje. Bele štorklje si gnezdišče izberejo tam, kjer imajo v okolici dovolj ustreznih prehranjevališč, kot so vlažni in trajni travniki. V Sloveniji je največ primernih habitatov za belo štorkljo v panonskem svetu, kjer so pokrajine izrazito usmerjene v kmetijstvo. V zadnjih letih v tem delu Slovenije opažamo zmanjšanje števila za štorklje primernih travišč, predvsem na račun njiv, ponekod pa tudi zaradi opuščanja kmetijskih površin in posledično zaraščanja travišč. Štorklje zato zapuščajo panonski svet, svoj areal pa širijo drugod po Sloveniji, predvsem v smeri SZ in JZ . Na »novih« območjih opažamo porast posameznih sub-populacij, kot denimo na Krški ravni, kjer smo v sredo, 14. julija, v sodelovanju z Elektrom Ljubljana d.d. in dolenjsko sekcijo DOPPS, dve mladi beli štorklji opremili z GPS sledilnimi napravami. V nasprotju z žal marsikaterim parom v letošnjem letu je par iz Zbur, kljub močni ohladitvi v maju, uspešno speljal dva mladiča.

Projekt Leti, leti štorklja se nadaljuje! Tudi letos bomo dva mladiča spremljali na njuni poti v Afriko. Facebook sledilci Elektra Ljubljana boste v naslednjih dneh lahko tudi pomagali pri izboru imen.

Mladiča boste lahko kmalu spremljali na interaktivnem zemljevidu. Zaenkrat se bosta še zadrževala na gnezdu, pod okriljem staršev, poletela pa bosta v roku 14–20 dni. Predvidoma konec avgusta se bosta odpravila na pot in že zdaj držimo pesti, da bosta premagala vse ovire in se pridružila Beli v Afriki.

Čarli, Oto in Lola…

… so tri mlade bele štorklje iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srečko). Ime so jim v sodelovanju s širšo javnostjo nadeli v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj.

Čarli, Oto in Lola na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V nasprotju z lanskim presenečenjem, ki nam ga je pripravil Srečko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravzaprav sta jo zapustila le Oto in Čarli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomočjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Doğana Güneşa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživečimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in nacionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Sporočil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo 8. septembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno poškodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh pred njeno najdbo, domnevamo, da je bila udeležena v prometni nesreči. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal.

Bela štorklja v Sudanu v družbi dveh kravjih čapelj. Od kod je priletela? Ker ne nosi oznake ali oddajnika, tega žal ne moremo ugotoviti.
Foto: Awad Siddeg

Čarli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdeče morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga preko socialnih omrežjih, saj drugih, DOPPS-u podobnih organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddajnika in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem času predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim nečednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS oddajnik se je žal že drugič predčasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrečni Srečko. Hvala Awadu za požrtvovalen trud in pomoč pri razpletu in nastanku zgodbe!

Štorklje se zadržujejo na območjih, kjer so morišča večinoma začasne narave; z vodo se napolnijo le v deževnem obdobju.
Foto: Awad Siddeg

Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezimovanje si je izbral Čad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Čadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmičevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Čad je sicer glede na izsledke telemetrijskih raziskav območje, kjer se v času prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena populacija belih štorkelj.

Bela, sorojenka Srečka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plastične vrečke in nesrečno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septembrom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi odsotnosti GSM signala. Dan kasneje se je pojavila v Čadu, kjer se je dalj časa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela nahaja na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in rečne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le občasno. Do sedaj je preletela že več kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti!

Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo spremljate na spletni strani ptice.si.