Raziskovanje selitve štorkelj se nadaljuje

Živimo v času velikih sprememb. Biodiverziteto izgubljamo hitreje kot kadarkoli, vrste izumirajo po tekočem traku, a vse močnejše je tudi naše zavedanje, da se človeštvu prekomerno izkoriščanje naravnih virov ne bo obrestovalo, prej nasprotno. Ptice so ene najboljših pokazateljev teh velikih sprememb, populacije nekaterih se dramatično zmanjšujejo, druge se povečujejo in pojavljajo na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo, spreminjajo se selitveni vzorci. Bela štorklja je ena naših najbolj prepoznavnih vrst ptic. Tipična selivka na dolge razdalje in v ljudskem izročilu prinašalka otrok, sreče in blagostanja. Vse pogosteje jo v milih zimah minulih let lahko vidimo pri nas tudi v hladni polovici leta in to je postalo že nekaj povsem običajnega. Bela štorklja je vrsta, za katero splošno velja prepričanje, da ji klimatske spremembe ustrezajo. Njena populacija se je povečala, prav tako naselitveno območje – tako v Evropi kot v Sloveniji. To lahko z gotovostjo trdimo, saj na DOPPS-u izvajamo cenzus – vsakoletno štetje celotne populacije v državi – vsako leto. Prav tako spremljajo populacije štorkelj ornitologi v drugih državah. Kljub ugodnim trendom v zadnjem času pa je še vedno živ spomin na osemdeseta leta, ko je večinoma zaradi katastrofalnih suš v Sahelu v kombinaciji z izgubo optimalnega življenjskega okolja v Evropi, populacija bele štorklje doživela globalni zlom in je v številnih državah takrat celo izumrla. Zgodovina nas uči, da lahko do sprememb v naravi pride hitro in mnogih se ne da napovedati.

Ravno zaradi aktualnih klimatskih sprememb je raziskovanje selitvenih vzorcev ptic trenutno zelo pomembno, saj dobivamo uvide v odzive organizmov in ekološke principe, ki nam lahko pomagajo pri njihovem ohranjanju in varstvu. Kljub temu da je bela štorklja dokaj dobro raziskana vrsta, je v zvezi z njeno selitvijo še veliko neodgovorjenih vprašanj. V preteklosti je prevladovalo prepričanje, da se spolno nezrele štorklje – spolno dozorijo šele v 4. letu starosti – ne selijo in prezimujejo v Afriki. Danes vemo, tudi na podlagi naših podatkov, da je očitno za mlade štorklje dokaj običajna selitev, vendar ne povsem do mesta izvalitve. Mlade štorklje iz Slovenije, ki smo jih spremljali z GPS/GSM oddajniki, so se selile do Turčije. Najsodobnejša metoda za spremljanje selitev je uporaba telemetrijskih naprav. Brez te ne bi nikoli izvedeli, da je za naše štorklje na selitvi lahko smrtonosna celo plastika, kar je razkril nesrečni primer Srečka. Kako globalni so postali »vsakdanji problemi«. Če je do nedavnega veljalo – brez pretiravanja – da je vsak plastičen odpadek v morju ena ptica ali želva manj, vidimo, da lahko morda podobno rečemo tudi za kopno.

Lola, Oto in Čarli na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V okviru nadaljevanja raziskovanja selitve štorkelj smo letos opremili tri mladiče iz istega gnezda z napravami za sledenje. Opremili smo jih v Bevkah na Ljubljanskem barju 10. julija 2020 in prvič doslej bomo lahko spremljali poti in usodo celotnega zaroda. Štorklje so Facebook sledilci Elektra Ljubljana d.d., ki je raziskavo podprlo, poimenovali Lola, Čarli in Oto.

Gnezdo so štorklje zapustile 3. avgusta in nekaj dni raziskovale Ljubljansko barje. Lola in Oto sta 23. avgusta zapustila Barje in se ustavila na Hrvaškem, vzhodno od Zagreba, nato pa nadaljevala pot proti vzhodu in se ustavila blizu Lonskega polja. Štorklji bosta očitno ubrali pot čez Balkan in Bospor, medtem ko je pot Čarlija še uganka, saj še zmerom raziskuje Ljubljansko barje.

Kje bodo štorklje prezimovale? Tega za zdaj ne ve nihče. Kljub temu da je prva selitev največji izziv za štorklje v življenju, upamo in si želimo, da jo bodo »naše štorklje« uspešno prestale in nam z lastnimi življenji pokazale, kje in kako se moramo zanje še boriti.

Spremljajte selitev mladih belih štorkelj  na interaktivnem zemljevidu, kjer se podatki dnevno osvežujejo.

Srečko in Bela – iz istega gnezda, pa vendar na različnih poteh

Letošnja pomlad z deževnim in mrzlim majem belim štorkljam ni bila naklonjena. Grob pregled rezultatov popisa vrste na nivoju celotne države kaže, da je bila to ena najslabših gnezditvenih sezon za štorklje od leta 1999, odkar potekajo vsakoletni popisi. Srečno so jo odnesle le štorklje, ki so s prihodom na gnezdišča malo kasnile in imele zato v maju namesto majhnih mladičev, ki še niso sposobni lastne termoregulacije, šele jajca, ki so jih vztrajno grele.

Bela štorklja (Ciconia ciconia).
Foto: Davorin Tome

Eden takšnih parov je gnezdil v Mateni na Ljubljanskem barju. Vzredil je tri mladiče, od katerih sta bila dva sredi julija opremljena z GPS sledilnima napravama, ki beležita njune premike. Srečko in Bela, kot so ju v sodelovanju s širšo javnostjo poimenovali v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, sta se tako pridružila Zuri in Fortuni, ki smo jo opremili leta 2015 v Ponovi vasi, ter Pavletu, ki smo mu nahrbtnik nadeli leto kasneje v Mali vasi pri Grosuplju.

Prve krajše izlete iz domačega gnezda v bližnjo okolico sta mladi štorklji pričeli delati v začetku avgusta, nato pa sta jo sredi avgusta istočasno mahnili do Lesc in nazaj na domače gnezdo, temu pa je čez nekaj dni sledil še skupen izlet na Vrhniko. Glede na pretekle izkušnje z Zuri in Fortuno, ki sta se prek Balkana in Bližnjega vzhoda selili po skoraj enaki poti, smo podobnost v selitveni poti pričakovali tudi v primeru Srečka in Bele. Vendar pa so se njune poti 20. avgusta ločile, saj se je Srečko podal v Italijo, Bela pa štiri dni kasneje na Balkan. V času pisanja tega prispevka, prve dni septembra, je Srečko že prečkal Sredozemsko morje in se nahaja v severi Tunizij. Bela je v tem času prečkala Marmarsko morje in se bliža osrednji Turčiji.

Evropske bele štorklje se v južne kraje selijo po dveh glavnih poteh, in sicer čez Bospor (vzhodnoevropska populacija, na jesenski selitvi povprečno preštejejo okoli 70.000 osebkov) in Gibraltar (zahodnoevropska populacija; na jesenski selitvi povprečno preštejejo več kot 55.000 osebkov). Po jadranski selitveni poti, ki jo je ubral Srečko, se jih seli le malo – do nekaj sto osebkov. Prvoletne bele štorklje se na svoji prvi poti na prezimovališče do določene stopnje zanašajo na svoj notranji čut, v veliki meri pa so odvisne tudi od bolj izkušenih osebkov, s katerimi potujejo v jati.

Spremljajte Srečka in Belo na poti v Afriko!
Zemljevid se osveži štirikrat dnevno, zato je najbolje, da si spletno stran dodate med bližnjice.

Zuri in Fortuna še vedno v Afriki

Iz istega gnezda, vendar na različnih prezimovališčih

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji, opremljeni z GPS sledilnimi napravami, sta živi dokaz raznolikosti in presenetljivosti narave. Izvaljeni v istem gnezdu in sprva neločljivi na selitveni poti, sedaj v Afriki prezimujeta 3000 km vsaksebi. Zuri se nam neredno javlja iz obsežnega mokrišča ob reki Logone na meji med Kamerunom in Čadom. Na tem območju so znana prezimovališča belih štorkelj iz zahodnoevropske populacije te vrste.

2015_8_17_zuri_katarinadenac

Zuri med namestitvijo oddajnika julija preteklo leto. foto: Katarina Denac

V nasprotju z njo je Fortuna približno dva meseca in pol med sredino novembra 2015 in koncem januarja 2016 preživela v Etiopiji. Tam je imela zanimiv vedenjski vzorec: prehranjevala se je na planotah Etiopskega višavja, prenočevala pa večinoma v njegovih soteskah, ki so jih urezale reke. Konec januarja je odletela povsem na jug Kenije, v bližino narodnega parka Tsavo. V istem času so po besedah Urmasa Sellisa iz estonske organizacije Eagle Club zaradi hude suše Etiopijo zapustile tudi nekatere njihove z oddajniki opremljene ptice, na primer žerjav po imenu Ahja4. Fortuna tako potrjuje spoznanja tujih raziskovalcev, ki ugotavljajo, da se bele štorklje iz vzhodnoevropske populacije po nekajtedenskem ali celo nekajmesečnem zadrževanju v osrednjem delu vzhodne Afrike pomaknejo še južneje. Največje zgostitve vzhodnoevropskih belih štorkelj so tako v Tanzaniji, Zimbabveju in Južni Afriki.

Pomlad prihaja in z njo tudi naši štorklji

Naši štorklji bosta kaj kmalu začeli svojo pot proti severu in nazaj v Evropo. Le kje bosta zaključili svojo pot? Se bosta vrnili v Slovenijo? To bomo izvedeli kaj kmalu in upajmo, da bo pot varna in veter ugoden!

Ob spremljanju naših štorkelj pa lahko spremljate tudi prihod pomladi v akciji Pomlad prihaja. Gre za preprosto akcijo, s katero želimo skupaj z vami raziskovati prihod naših pogostejših ptic selivk v naše kraje. Boste sprejeli izziv in se nam pridružili? Več informacij najdete na spletni strani www.springalive.net, kjer smo za vas že pripravili prve aktivnosti!

Zuri in Fortuna vsaka na svojem koncu Afrike

Na društvu smo v mesecu juliju na dve mladi beli štorklji namestili GPS sledilne naprave in vse od takrat njuno pot nestrpno spremljamo. V tem času sta prepotovali že ogromne razdalje, sedaj pa se verjetno približujeta njunu končni destinaciji.

2015_18_11_beli_storklji_Etiopija

Selitvena pot Zuri in Fortune do sredine novembra.

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji z GPS sledilnimi napravami, sta prvih 700 km poti do Bolgarije opravili skupaj, nato pa so se njune poti ločile, saj je Zuri malo pospešila oziroma Fortuna malo zaostala. Navkljub temu pa sta tudi poslej leteli v skorajda identični smeri prek Bližnjega vzhoda in Rdečega morja proti osrednji Afriki, vendar le do vzhodnega Čada. Tam je Zuri v začetku septembra poletela proti JZ države, kjer se je zadrževala v okolici manjših jezer 250 km vzhodno od Čadskega jezera. Glede na njene zadnje premike sredi novembra lahko domnevamo, da bo nadaljevala svojo pot na jug, saj se je podala ob reko Chari južno od N’Djamene, glavnega mesta Čada.

Fortuna je po nekaj manj kot dveh mesecih bivanja v polpuščavskih predelih vzhodnega Čada 20. oktobra krenila proti vzhodu in 16. novembra prispela v vzhodno Etiopijo, kjer je pokrajina bistveno drugačna – gorata in poraščena. Ta hip obe štorklji ločuje približno 2200 km zračne črte. Glavnina vzhodnoevropskih belih štorkelj, torej tudi slovenskih, prezimuje med Tanzanijo in Južno Afriko, medtem ko Sudan in Čad zanje predstavljata pomembni postojanki, kjer se zadržijo nekaj tednov ali celo mesecev, preden krenejo še južneje. Bosta temu vzorcu sledili tudi Zuri in Fortuna?

Njuno pot lahko spremljate na naši spletni strani pod zavihkom Beli štorklji na poti v Afriko.

Mladi beli štorklji, Zuri in Fortuna, na poti proti Bosporju

2015_8_17_fortuna_katarinadenac

Mlada Fortuna med nameščanjem oddajnika.
foto: Katarina Denac

V soboto, 4.7.2015, smo v Ponovi vasi pri Grosupljem ob pomoči obročkovalca Pavleta Štirna z GPS sledilno napravo opremili dve mladi beli štorklji. Poimenovali smo ju Zuri, kar v svahiliju pomeni »kraljica«, ter Fortuna, čeprav nam njun spol ni znan. Pomagali nam bosta pri razkrivanju selitvenih poti slovenskih belih štorkelj, za katere je bilo do sedaj s pomočjo sicer obsežnega obročkanja mladičev zbranih le malo podatkov.

Zuri in Fortuna sta iz gnezda prvič poleteli 29.7., nato pa naslednje tri dni ponovno ostajali na gnezdu, najbrž v upanju, da ju bodo starši hranili še naprej. Ker odrasle bele štorklje mladiče prisilijo k poletanju na tak način, da jih stradajo, sta Zuri in Fortuna od 2.8. dalje pričeli s krajšimi premiki na travnike in njive v neposredni okolici svojega domačega gnezda.

Štorklji sta na poti v Afriko

2015_8_17_zuri_katarinadenac

Fortuna z oddajnikom, kateri bo sporočal njeno lokacijo. foto: Katarina Denac

V ponedeljek, 10.8., pa se je začela njuna prava selitvena pot, saj sta odleteli na zahodni del Šentjernejskega polja (med Čadraže in Dobruško vas) in tam preživeli še ves naslednji dan. Zatem sta leteli mimo Lonjskega polja, Slavonskega Broda in Beograda do Donave, nato pa ob reki proti Bolgariji. Do 17.8. sta potovali skupaj, zato bi bilo prav zanimivo vedeti, ali je z njima tudi tretji mladič iz istega gnezda. Tega dne so se njune poti prvič ločile in na večer je njuna medsebojna razdalja znašala okoli 55 km.

Trenutno (19.8. ob 6. uri zjutraj) se Fortuna nahaja 17 km JV od bolgarskega mesta Jambol, Zuri pa 16 km SZ od turškega mesta Lüleburgaz. Ločuje ju približno 110 km zračne razdalje. Dosledno letita v smeri JV, zaradi česar lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da bosta v Afriko poleteli prek turškega Bosporja.

Na naši spletni strani bomo novice o njuni poti redno objavljali, tako da vas vabimo k spremljanju!

Raziskavo nam je finančno omogočila družba Comita d.d. v okviru združenja EBC (European Business Congress EBC).