Arhiv oznak: Life for Seeds

Prva sezona je bila uspešna

, Novice

Minilo je že dobro leto, odkar smo pričeli s projektom LIFE FOR SEEDS.

Trizoboa kukavica. Foto: Aleksander Kozina

Celotna spomladanska in poletna sezona sta bili terensko obarvani, saj smo pričeli s popisi vrstno bogatih travnikov, nabiranjem semen, iskali pa smo tudi travnike, s katerih bi želeli nabirati semena za semensko banko v prihodnjem letu.

Letos aprila smo otvorili sezono popisov. Na travnikih nismo popisovali le vegetacije, temveč tudi ptice, poljskega murna, kobilice in metulje. Poročilo o popisu Škrlatca na Cerkniškem polju in Poročilo popisa poljskega murna in kobilic najdete TUKAJ.

Pozno pomladi smo pričeli z nabiranjem semenskih mešanic, ki smo jih potrebovali za obnovo travnikov ter testiranje kalivosti. Semena smo nabirali s pomočjo ročnih sesalnikov in ročno.

Poleti pa smo se »modernizirali«. Za nabiranje semenskih mešanic so projektni sodelavci z ljubljanske Fakultete za strojništvo (LeCAD – laboratorij za konstruiranje) razvili in izdelali krtačni traktorski priključek za žetje semen. Krtačni stroj je letos že preizkusila ekipa Notranjskega parka in Krajinskega parka Goričko, na izbranih zemljiščih pa bomo semena želi tudi prihodnja leta večkrat v sezoni.

Po žetvi semen je bilo treba semena posušiti in jih ločiti od večjih bilk in nečistoč. Jeseni so bile semenske mešanice nared za setev.

Semenske mešanice so sedaj že posejane, tudi dež jih je že zalil. Zdaj nestrpno pričakujemo pomlad, da bomo lahko uživali ob pogledih na naše prve terenske rezultate dela na projektu.

Več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na www.lifeforseeds.si.

Projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253)

Letos nismo popisovali le ptic

, Novice

Letošnjo sezono nismo popisovali le ptic, temveč tudi poljskega murna, kobilice, metulje in vegetacijo. Hkrati s popisi, smo pričeli tudi z iskanjem dobro ohranjenih, vrstno bogatih travnikov, s katerih bi želeli v naslednjih letih pobirati semena za semensko banko.

Tudi nekaj semenskih mešanic smo že nabrali, z nabiranjem pa nadaljujemo v avgustu, ko bo spekter semen drugačen.

To so le nekatere od številnih aktivnostih, ki smo jih v letošnjem letu izvajali v okviru projekta Life for Seeds skupaj s projektnimi partnerji – Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Triglavski narodni park, Notranjskim regijskim parkom in Javnim zavodom Krajinski park Goričko.

Več o naših dogodivščinah in aktivnostih si lahko preberete na projektni spletni strani – www.lifeforseeds.si. 

Vabljeni k branju!

 

 

 

Obisk obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na Češkem

, Novice

Projektna ekipa. Foto: KIS

Med 25. in 27. majem smo se v sklopu mreženja (akcija E2) odpravili na Češko, in sicer na ogled obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na JV države.

Naša gostiteljica je bila gospa Ivana Jongepierová, ki je zaposlena na češki Agenciji za varstvo narave in krajine, hkrati pa kot prostovoljka deluje tudi v nevladni organizaciji, ki upravlja s travniki v Naravnem rezervatu Čertoryje.

Gospa Jongepierová nam je zaupala mnoge podrobnosti iz obnove travnikov, ki nam bodo olajšale delo na naših projektnih območjih: kakšna je najmanjša količina semen, ki so jo uporabili za obnovo in bili zadovoljni z izidom; semena katerih rastlin najuspešneje požanje krtačni stroj; kakšno naj bo razmerje semen trav in zelišč v semenskih mešanicah. Predvsem pa nam je položila na srce, da travniki za obnovo potrebujejo čas in da naj ne bomo presenečeni, če ob koncu našega projekta še ne bodo v takšnem stanju, kot si ga želimo.

Več o našem obisku na Češko si lahko prebereš na www.lifeforseeds.si.

 

Razpis za delovno mesto na DOPPS

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb,
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (predvidoma za obdobje 1. 3. 2022 – 15. 10. 2025) s polnim delovnim časom in s 6-mesečnim poskusnim delom. Predviden začetek dela je 1. 3. 2022.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno četrtka, 10. februarja 2022 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

   

Povečali smo upravljavske površine Naravnega rezervata Ormoške lagune

, Novice

Naravni rezervat Ormoške lagune meri nekaj več kot 66 ha in je v lasti ter upravljanju DOPPS. Sestavlja ga šest lagun, pašniki, nekaj travnikov in gozd. Pri vzdrževanju odprtih površin nam pomaga čreda bivolov.

Na začetku decembra smo upravljavske površine z nakupom parcele ob južni meji rezervata povečali za 1,09 ha.

Gre za parcelo, ki je bila do sedaj v njivski rabi, v projektu LIFE FOR SEEDS pa jo bomo s pomočjo zelenega mulča in semenskih mešanic, požetih na nasipih Ptujskega jezera, spremenili v vrstno bogat travnik.

Nova parcela v NROL. Foto: Damijan Denac

V Sloveniji so izkušnje z renaturacijami njiv v travnike izjemno skope, tako da bomo na tem področju vsekakor “orali ledino”.

S travnikom bomo tudi po izteku projekta upravljali na način, ki bo upošteval ekološke potrebe vrst na njem – to v grobem pomeni, da ga ne bomo gnojili, kosili pa enkrat ali največ dvakrat letno. Krmo bomo uporabili za zimsko hranjenje bivolov.

Obnova travnika se bo pričela predvidoma poleti 2022.

Parcela je bila kupljena v okviru projekta LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija iz programa LIFE in Sigrid Rausing Trust.

Nekoliko drugačna banka

, Novice

S septembrom 2021 je DOPPS skupaj s štirimi partnerji (Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko, Javni zavod Triglavski narodni park, Notranjski park) pričel izvajati projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija in Sigrid Rausing Trust iz Velike Britanije. Skupna vrednost projekta znaša 5.351.723 EUR (višina sofinanciranja EU je 75% oz. 4.013.790 EUR); trajal bo do konca leta 2026.

Površina vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji se zmanjšuje. Glavna dejavnika ogrožanja sta intenzifikacija kmetijstva (premena v njive, gnojenje, zgodnja prva košnja, večkratne košnje letno, intenzivna paša, dosejevanje, apnenje) ter njegovo opuščanje, ki vodi v zaraščanje z grmovjem in gozdom. Naš projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Zlasti stanje suhih travnikov z orhidejami je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot izjemno slabo.

 V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen (akcesij) vsaj 300 vrst rastlin z omenjenih treh habitatnih tipov. Semena bomo nabirali na 21 območjih Natura 2000 , ki so bila izbrana tako, da pokrivajo celotno Slovenijo, kar bo zagotovilo veliko genetsko pestrost. Vse akcesije, nabrane v projektu, bodo shranjene v dveh semenskih bankah: ena bo v Infrastrukturnem centru Jablje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, njen duplikat pa v NR Ormoške lagune. Za potrebe vodenja evidenc v obeh vzpostavljenih semenskih bankah bo izdelana napredna podatkovna baza, dostopna tudi prek spletne aplikacije za pametne telefone.

Slovenske izkušnje z obnovo habitatnih tipov prek uporabe avtohtonega, lokalnega semenskega materiala so pičle. Do sedaj je bilo na ta način obnovljenih manj kot 40 ha travnikov. V projektu bomo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimsko hribovje – Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok). Uspeh renaturacije bomo vrednotili preko štirih kazalnikov (vegetacija, tla, ptice, žuželke). Z vsemi renaturiranimi površinami se bo po koncu projekta gospodarilo skladno z ekološkimi potrebami travišč, ki čimer so se poleg partnerskih parkov in DOPPS zavezali tudi zasebni lastniki ter pravne osebe.

Semena. Foto: Katarina Denac

V Sloveniji trenutno ni nobenih kmetijsko-okoljskih ali kakšnih drugih sistematičnih ukrepov, ki bi spodbujali proizvodnjo avtohtonega semenskega materiala ali obnovo travišč. V okviru projekta nameravamo oblikovati tri ukrepe za (1) prozvodnjo zelenega mulča, (2) proizvodnjo semenskih mešanic in (3) obnovo travnikov, ki bodo vključeni v kmetijsko politiko po letu 2027. Ukrepi bodo pripravljeni tako vsebinsko, kot tudi kar se tiče kalkulacij višine plačila in geografskega sloja za vpis. Narejena bo študija izvedljivosti, ki bo med drugim vključevala tudi organizacijo 15 fokusnih skupin s kmetijskimi deležniki iz vsaj 20 različnih Natura 2000 območij. Študija bo odgovorila na vprašanje, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji so se kmetje pripravljeni vpisovati v te ukrepe. Vzporedno bo izvedena tudi analiza trga, v kateri bodo identificirani porabniki avtohtonega semenskega materiala, izdelan pa bo tudi potencialni poslovni model in strategija trženja. V projektu bo vzpostavljen spletni portal naravovarstveno pomembnih parcel (min. 1000 parcel) s tarčnimi traviščnimi habitatnimi tipi, ki bo osnova za zaris georeferenciranega sloja za vpis ukrepov. Hkrati bo portal služil kot stična točka med proizvajalci semenskega materiala, njihovimi uporabniki, naravovarstvenimi in kmetijskimi deležniki.

Konkretne akcije na terenu bomo nadgradili z aktivnostmi za izobraževanje in osveščanje. Izdali bomo priročnik z navodili za renaturacijo travišč z uporabo avtohtonega semenskega materiala, v katerega bomo vključili tudi rezultate intervjujev z vsaj 100 lastniki dobro ohranjenih travnikov, ki bodo iz prve roke povedali, kako upravljajo travnike, da so tako biodiverzitetno bogati. Načrtovana so tudi številna predavanja, delavnice, dogodki (npr. dnevi odprtih vrat, prikaz delovanja krtačnega stroja, bazar semen), videoklipi, tematske številke partnerskih revij, raziskovalni tabori za študente biologije in agronomije, raziskovalni tabori za otroke, naravoslovni dnevi, terenski ogledi s kmeti ter štirje obiski za izmenjavo znanja z drugimi projekti.