Čarli, Oto in Lola…

… so tri mlade bele štorklje iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srečko). Ime so jim v sodelovanju s širšo javnostjo nadeli v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj.

Čarli, Oto in Lola na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V nasprotju z lanskim presenečenjem, ki nam ga je pripravil Srečko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravzaprav sta jo zapustila le Oto in Čarli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomočjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Doğana Güneşa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživečimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in nacionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Sporočil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo 8. septembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno poškodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh pred njeno najdbo, domnevamo, da je bila udeležena v prometni nesreči. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal.

Bela štorklja v Sudanu v družbi dveh kravjih čapelj. Od kod je priletela? Ker ne nosi oznake ali oddajnika, tega žal ne moremo ugotoviti.
Foto: Awad Siddeg

Čarli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdeče morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga preko socialnih omrežjih, saj drugih, DOPPS-u podobnih organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddajnika in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem času predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim nečednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS oddajnik se je žal že drugič predčasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrečni Srečko. Hvala Awadu za požrtvovalen trud in pomoč pri razpletu in nastanku zgodbe!

Štorklje se zadržujejo na območjih, kjer so morišča večinoma začasne narave; z vodo se napolnijo le v deževnem obdobju.
Foto: Awad Siddeg

Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezimovanje si je izbral Čad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Čadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmičevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Čad je sicer glede na izsledke telemetrijskih raziskav območje, kjer se v času prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena populacija belih štorkelj.

Bela, sorojenka Srečka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plastične vrečke in nesrečno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septembrom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi odsotnosti GSM signala. Dan kasneje se je pojavila v Čadu, kjer se je dalj časa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela nahaja na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in rečne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le občasno. Do sedaj je preletela že več kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti!

Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo spremljate na spletni strani ptice.si.

Srečko in Bela – iz istega gnezda, pa vendar na različnih poteh

Letošnja pomlad z deževnim in mrzlim majem belim štorkljam ni bila naklonjena. Grob pregled rezultatov popisa vrste na nivoju celotne države kaže, da je bila to ena najslabših gnezditvenih sezon za štorklje od leta 1999, odkar potekajo vsakoletni popisi. Srečno so jo odnesle le štorklje, ki so s prihodom na gnezdišča malo kasnile in imele zato v maju namesto majhnih mladičev, ki še niso sposobni lastne termoregulacije, šele jajca, ki so jih vztrajno grele.

Bela štorklja (Ciconia ciconia).
Foto: Davorin Tome

Eden takšnih parov je gnezdil v Mateni na Ljubljanskem barju. Vzredil je tri mladiče, od katerih sta bila dva sredi julija opremljena z GPS sledilnima napravama, ki beležita njune premike. Srečko in Bela, kot so ju v sodelovanju s širšo javnostjo poimenovali v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, sta se tako pridružila Zuri in Fortuni, ki smo jo opremili leta 2015 v Ponovi vasi, ter Pavletu, ki smo mu nahrbtnik nadeli leto kasneje v Mali vasi pri Grosuplju.

Prve krajše izlete iz domačega gnezda v bližnjo okolico sta mladi štorklji pričeli delati v začetku avgusta, nato pa sta jo sredi avgusta istočasno mahnili do Lesc in nazaj na domače gnezdo, temu pa je čez nekaj dni sledil še skupen izlet na Vrhniko. Glede na pretekle izkušnje z Zuri in Fortuno, ki sta se prek Balkana in Bližnjega vzhoda selili po skoraj enaki poti, smo podobnost v selitveni poti pričakovali tudi v primeru Srečka in Bele. Vendar pa so se njune poti 20. avgusta ločile, saj se je Srečko podal v Italijo, Bela pa štiri dni kasneje na Balkan. V času pisanja tega prispevka, prve dni septembra, je Srečko že prečkal Sredozemsko morje in se nahaja v severi Tunizij. Bela je v tem času prečkala Marmarsko morje in se bliža osrednji Turčiji.

Evropske bele štorklje se v južne kraje selijo po dveh glavnih poteh, in sicer čez Bospor (vzhodnoevropska populacija, na jesenski selitvi povprečno preštejejo okoli 70.000 osebkov) in Gibraltar (zahodnoevropska populacija; na jesenski selitvi povprečno preštejejo več kot 55.000 osebkov). Po jadranski selitveni poti, ki jo je ubral Srečko, se jih seli le malo – do nekaj sto osebkov. Prvoletne bele štorklje se na svoji prvi poti na prezimovališče do določene stopnje zanašajo na svoj notranji čut, v veliki meri pa so odvisne tudi od bolj izkušenih osebkov, s katerimi potujejo v jati.

Spremljajte Srečka in Belo na poti v Afriko!
Zemljevid se osveži štirikrat dnevno, zato je najbolje, da si spletno stran dodate med bližnjice.