Naši dosežki v preteklem letu

Vsako leto se člani DOPPS zberejo na Letnem zboru članov, kjer se v nekaj urah povzame dogajanje preteklega leta. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 3. aprila 2015, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 44 članov.

Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS, foto: Peter Legiša

Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS.
foto: Peter Legiša

Uvodnemu pozdravu in nagovoru predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča so sledili slikoviti povzetki društvenih aktivnosti ter dosežkov v preteklem letu.

Leto 2014 v znamenju številnih raziskav

Spremljanje stanja in varstvo ptic ter njihovih habitatov sodijo med osrednje društvene dejavnosti, o dogajanju v preteklem letu je poročal Varstveno ornitološki sektor DOPPS, ki je s pomočjo številnih prostovoljcev uspešno izvedel mnogo popisov in raziskav. V okviru projekta SIMARINE-NATURA smo zaključili telemetrijo sredozemskih vranjekov in pripravili strokovne podlage predloga morskih območij IBA za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Z GPS oddajnikom smo opremili črno štorkljo – Frančka, ki nam je že pomagal razkriti kar nekaj tančic iz skrivnostnega življenja teh ptic.

Naravni rezervati – z ljubeznijo do narave

Leto 2014 je bilo prelomno za Naravni rezervat Škocjanski zatok, saj se je v oktobru začela že težko pričakovana gradnja objektov. Pod okriljem projekta LIVEDRAVA nastaja Naravni rezervat Ormoške lagune, kjer smo v preteklem letu izvedli in zaključili z urejanjem habitata, dovodom vode v lagune in vzpostavitvijo osnovne infrastrukture za obiskovalce. Bilo je opravljeno veliko dela, vendar ga prav toliko še čaka in s prav takšno vnemo smo stopili tudi v leto 2015.

V prostovoljstvu je moč

V preteklem letu smo na društvu ustanovili novo, Dolenjsko sekcijo, ki kot ostale sekcije z različnimi aktivnostmi vestno in s srcem skrbi za ozaveščanje ter spodbujanje ljudi do ohranjanja narave. Za širšo javnost smo skupaj izvedli 24 predavanj in 42 izletov, ki se jih je udeležilo 1.089 ljubiteljev ptic in narave. Ker se na društvu zavedamo, da “na mladih svet stoji” smo organizirali tudi dva tabora za mlade ornitologe in ornitološki vikend Pomurske sekcije.

Podelili smo priznanja v treh kategorijah

Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Na letošnjem zboru članov smo Zlatega legata za delo objavljeno v letu 2013 podelili Davorinu Tometu, Alu Vrezcu in Dejanu Bordjanu, avtorjem knjige Ptice Ljubljane in okolice.

Prevzem nagrade Aviana 2014. foto: Peter Legiša

Nagrado Aviana 2014 je prejela Vaška skupnost Loka, ki je ustanovila društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.
foto: Peter Legiša

Priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, izvedeno samoiniciativno in nesebično, je letos prejela Vaška skupnost Loka. Vaščani Loke so se samoiniciativno zavzeli za ohranitev gnezdišča velike uharice nad vasjo in jo prepoznali kot vrednoto in razpoznavni znak vasi. Njihova opredelitev in zavzemanje pa za razliko od mnogih ni ostala le načelna in teoretična ampak se je kmalu pokazala s konkretnimi dejanji. Dosegli so, da se je nelegalno plezališče, ki bi lahko ogrozilo veliko uharico, zaprlo in da bodo klini odstranjeni. Prav tako so ustanovili društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.

V tretji kategoriji “Ornitolog leta 2014” smo podelili dve priznanji, in sicer Mateju Gamserju za največje število opaženih in v spletno bazo NOAGS vnešenih vrst (kar 271), in Dejanu Bordjanu za največje število vnešenih opazovanj (preko 5.000).

Predstavili smo nov videospot o reki Dravi

Ob zaključku tokratnega letnega zbora članov smo zbranim predstavili videospot z naslovom Drava – darilo narave za vse generacije, ki je izšel v okviru projekta LIVEDRAVA, Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Videospot predstavlja življenje ob reki in dolgoletni trud članov in prostovoljcev društva za njegovo ohranitev, hkrati pa napoveduje izid kratkega dokumentarnega filma, ki bo izšel v septembru 2015.

Povzetke nekaterih dosežkov preteklega leta lahko preberete v publikaciji Letimo skupaj! – Naši dosežki v letu 2014, ki je izšla v začetku marca 2015.

PDF publikacije Letimo skupaj 2014

Gradnja objektov v NRŠZ na pomembni prelomnici

Gradnja objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je na pomembni prelomnici. Po zaključku globokega temeljenja ter zemeljskih in betonskih del na glavnih objektih se je pred nekaj dnevi začelo postavljanje lesene nosilne konstrukcije centra za obiskovalce. Na samem vhodu v naravni rezervat je tako že viden prvi del konstrukcije objekta in z njim arhitektura, ki jo je navdihnil živi svet Škocjanskega zatoka.

Poglobitve dna za vodno površino pred centrom za obiskovalce, foto: Borut Mozetič

Poglobitve dna za vodno površino pred centrom za obiskovalce, foto: Borut Mozetič

Na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra je v začetku oktobra 2014 začel s pripravljalnimi deli za gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami, hleva z oboro, osrednje in male opazovalnice ter postavitvijo oziroma rekonstrukcijo drugih opazovališč in servisnih objektov. V tem času so zaključili z globokim temeljenjem objektov in izvedli temelje centra za obiskovalce, hleva, osrednje opazovalnice ter montažnega objekta ob centru, kot tudi nasip vhodne ploščadi.

Sledila je izvedba betonske stene dvigalnega jaška in servisnega prostora v centru ter poglobitve dna za vodno površino pred centrom, ki bo obiskovalcem pred oči privabljala zanimive vrste ptic. Zaključena je tudi izvedba platoja obore in okolice hleva s traso učne poti, kot tudi premik zastiralnega nasipa v bližini hleva. Tudi na lokaciji bodoče osrednje opazovalnice so izvedena zemeljska dela, odstranjen del zastiralnega nasipa in izveden novi skupaj z vodnim zajetjem pred opazovalnico, kamor se bo odpiral podvodni pogled. Izvedena je betonska talna plošča in del sten kleti, ki se sproti zasipavajo. Na opazovališčih 6 in 7 ob laguni je izdelava temeljev še v teku, začela pa so se tudi že dela za izgradnjo objektov pod ankaransko vpadnico.

Začetek izvedbe montaže lesene konstrukcije

Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Foto: Borut Mozetič

Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Foto: Borut Mozetič

V tem času je naročnik gradnje Ministrstvo RS za okolje in prostor potrdil predlagane podizvajalce za dobavo in montažo lesenih konstrukcij, izvedbo elektro in strojnih instalacij ter ključavničarska dela. Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Izvajalci so začeli z montažo konstrukcije centra za obiskovalce, kjer jih čakajo še obrtniška in instalacijska dela, in je zato tudi v vidika nadaljnjih del po terminskem načrtu čim prejšnja postavitev konstrukcije ključnega pomena. Ostali objekti so z vidika instalacijskih del manj zahtevni, saj so odprtega tipa in glavnino del predstavlja izvedba lesenih konstrukcij. Rok izvedbe objektov je v začetku junija. Hkrati z ostalimi deli se bodo izvajala tudi dela na zunanji ureditvi in komunalni infrastrukturi.

Lesena konstrukcija, foto: Iztok Škornik

Lesena konstrukcija, foto: Iztok Škornik

Celotna vrednost investicije je ocenjena na 3.373.380 EUR

Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del znaša 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Projekt je poleg svoje arhitekturne zasnove še posebej zanimiv tudi z vidika uporabe materiala, saj bo v lesene objekte obdelano in vgrajeno skupno kar 450 kubičnih metrov lesa. Sama gradnja, predvsem bodočega centra za obiskovalce, predstavlja eno najkompleksnejših lesenih gradenj v Sloveniji doslej.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok: www.facebook.com/skocjanskizatok

Sporočilo za javnost o gradnji v NR Škocjanskem zatoku pdf

»Mokrišča za našo prihodnost«

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je: »Mokrišča za našo prihodnost«.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi je tudi predlog za vpis Ljubljanskega barja na ta seznam.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske raznovrstvnosti ter območja rekreacije in sprostitve.

http://skocjanski-zatok.org/

Škocjanski zatok je sredozemsko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Foto: Borut Mozetič

Zelo učinkovit način varstva narave je tudi upravljanje naravnih rezervatov, ki jih ustanavljamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti in varovanja naravnih in kulturnih virov. Naravni rezervati v upravljanju DOPPS so različna mokrišča, območja pomembna za številne redke rastlinske in živalske vrste in tudi za nas ter našo prihodnost.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic (do sedaj smo našteli 245 različnih vrst ptic; 42 vrst na območju rezervata redno gnezdi) leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu nudi zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, obiskovalcem pa možnost oddiha v naravi, izobraževanje in raziskovanje. Preberite več

Na območju  Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Naravni rezervat Iški morost
Iški morost je 63,5 hektarjev velik naravni rezervat, v katerem se kot mozaik prepletajo značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja. V rezervatu z upravljanjem ohranjamo eno izmed najlepših območij, vse redkejših vlažnih barjanskih travnikov, ki so dom močno ogroženim travniškim vrstam rastlin in živali. Preberite več

Naravni rezervat Ormoške lagune – v bližini Ormoža vzpostavljamo nov naravni rezervat. Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Preberite več

 

 

Ste letos že obiskali kakšno mokrišče?

V rubriki Kam na izlet?, smo za vas pripravili nekaj napotkov za lažjo izbiro vašega naslednejga izleta, med drugim predstavljamo tudi številna mokrišča v Sloveniji.

Poiščite sprostitev v naravi!

Preberite več.

Narava ne pozna meja

11. in 12. decembra 2014 smo v Štarancanu (Italija) obeležili zaključek triletnega čezmejnega projekta AdriaWet 2000 – Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000, pri katerem je DOPPS sodeloval kot partner, Naravni rezervat Škocjanski zatok pa kot projektno območje. Ob zaključku projekta smo s podpisom Štarancanske listine ustanovili Omrežje Natura 2000 mokrišč v Jadranu, s katerim nadgrajujemo in nadaljujemo sodelovanje zavarovanih območij Jadranskega morja.

Projekt AdriaWet 2000 od novembra 2011 uresničujemo na čezmejnem območju med Italijo in Slovenijo, ki je iz vidika biotske pestrosti med najbogatejšimi in najbolje ohranjenimi v Evropi. Na tem območju živijo številne živalske in rastlinske vrste, ki ustvarjajo naravno bogastvo izjemne vrednosti.

Aktivnosti v okviru triletnega projekta so DOPPS-u in trem italijanskim partnerjem (Občina Štarancan, il Mosaico in Veneto Agricoltura), omogočile mreženje med zavarovanimi območji v Jadranu, izmenjavo znanj in izkušenj, primerjavo in spoznavanje mednarodno pomembnih zavarovanih območij (v nadaljevanju ZO) v Italiji, Španiji in Avstriji ter izvedbo številnih terenskih raziskav v okviru skupnega programa monitoringa, vzgojno-izobraževalnih aktivnosti, in še veliko več.

Zaključna konferenca projekta AdriaWet2000, foto: Bia Rakar

Na zaključni konferenci projekta AdriaWet 2000 je Bojana Lipej (DOPPS), koordinatorica izobraževanja, predstavila Skupni vzgojno-izobraževalni program projekta,  izobraževalne aktivnosti in ostala gradiva.
foto: Bia Rakar

Med rezultati projekta AdriaWet 2000 velja izpostaviti Skupni protokol spremljanja prostoživečih živalskih vrst, spletno favnistično podatkovno bazo za upravljanje z zbranimi podatki, dokument o razvojnih potencialih v ZO, organizacijo izobraževalnega programa in tehnične pomoči pri upravljanju ZO, skupni program za celostno in trajnostno upravljanje ZO, skupni vzgojni-izobraževalni program za območja Natura 2000 ter aktivno vključevanje lokalnih deležnikov in drugih zainteresiranih skupin. Inovativnost projekta je v razvoju sistema celostnega upravljanja ZO, ki prispeva k razumevanju, da je biotska raznovrstnost element privlačnosti in trajnostnega razvoja, predvsem za lokalne skupnosti, ki so bile neposredno vključene v projektne aktivnosti.

Na zaključnem dogodku so partnerji projekta AdriaWet 2000 in drugi upravljavci sodelovanje in povezovanje ZO v Jadranu nadgradili s podpisom Štarancanske listine, ustanovnim dokumentom Omrežja upravljavcev in deležnikov obalnih in morskih zavarovanih območij v Jadranu (ADRIAWET). Vzpostavitev, cilje in ukrepe omrežja je 11. decembra 2014 soglasno sprejelo in potrdilo devet zavarovanih območij, vključno z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok. Glavni cilj omrežja je okrepitev sodelovanja, namenjenega podpori upravljavcev obalnih in morskih ZO pri oblikovanju in izvajanju celostnega upravljanja, ki omogoča, da postanejo posegi za varstvo biotske raznovrstnosti dejavniki razvoja teh območij in njihove okolice.

Nataša Šalaja, vodja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, o pomenu Omrežja Natura 2000 mokrišč v Jadranu pravi: »Vsi podpisniki Štarancanske listine se zavezujemo, da bomo sodelovali pri ohranjanju morskih in obalnih okolij na Jadranu, s tem, da bomo prispevali k varstvu habitatov in ekosistemov, tako da se ohranijo lastnosti obale in morja za doseganje varstvenih ciljev, kot tudi za pomembne priložnosti za obalne skupnosti, povezane z ribolovom, kmetijstvom in turizmom v obsegu, ki ne škoduje osnovnemu kapitalu zavarovanih območij in njihovih lokalnih skupnosti – naravi«.
Dodatne informacije so dostopne na spletni strani projekta www.adriawet2000.eu

Rodili smo se pred natanko 35 leti in rastli … in še zmerom rastemo

Ustanovitev

Ustanovna skupščina DOPPS je potekala 8. 12. 1979 v Ljubljani.
foto: Marko Aljančič

Na današnji dan mineva natanko 35 let od ustanovitve Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom društva, gospodom Rudolfom Tekavčičem.


Ornitologija ima v Sloveniji kar bogato zgodovino. Kakšne so bile okoliščine v letu 1979, ko je bil ustanovljen DOPPS, in kaj so bili cilji in dosežki mladega društva?

“Večina članov iniciativnega odbora je do takrat delovala pod okriljem Kustodiata za ornitologijo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, osredotočeni pa so bili predvsem na obročkanje ptic. Z ustanovitvijo DOPPS se je pričelo sistematično popisovati ptice za obdelavo in interpretacijo favnističnih, biometričnih in golitvenih podatkov. V tistem času je šlo predvsem za nacionalni ugled ter približevanje in sodelovanje s podobnim evropskimi društvi. V mnogih evropskih državah so že izhajali nacionalni Atlasi ptic, mi pa smo se komaj rodili. Prvi korak je zato bila izdaja društvenega glasila Acrocephalus, kjer smo pričeli objavljati terenske podatke, ki tako niso več zastajali v beležkah popisovalcev. Prva številka je izšla že februarja 1980, njen prvi urednik pa je bil Iztok Geister. V reviji Acrocepalus in kasnejšem Svetu ptic je zbrana praktično vsa zgodovina napredka in delovanja društva.”

Acrocephalus je pričel izhajati zelo zgodaj in je omogočal pregled in objavo ornitoloških podatkov na območju Slovenije. Vendar pa to ni bila edina pomembna naloga, ki ste si jo ornitologi in ljubitelji narave zadali v tistih časih?

“Ena izmed prvih nalog takratnega društva je bila, da v petih letih popišemo ptice gnezdilke
in tako čim prej pridemo do Atlasa ptic, saj smo se s tem želeli približati našim sorodnim društvom po Evropi. Ob popisih gnezdilk smo pričeli tudi s popisi ptic za Zimski ornitološki atlas. Prvi atlas je izšel leta 1995, drugi, Zimski pa leta 1996. V teh prvih letih delovanja društva pa se ni samo popisovalo, ampak je bila ustanovljena tudi Komisija za varstvo narave. Začetki so bili kar težki, vsaj kar se tiče financ, ki so bile odvisne samo od letne članarine takratnih članov.”

Devetdeseta leta so bila za društvo izjemnega pomena. Kaj se je zgodilo?

“Leta so hitro minevala, društvo je napredovalo in se razvijalo, generacije so se zamenjale. Pridobili smo sponzorja (Mobitel), ki je društvu s finančnimi prispevki pomagal, da smo se lahko reorganizirali. Ustanovljena je bila društvena pisarna z enim zaposlenim, danes pa društvo zaposluje 24 ljudi. S tako organizacijo društva, znanjem in s sodelovanjem vseh članov društva, je bil napredek ogromen, viden v družbi in širše. Danes smo poznani v Evropi, tudi kot dolgoletni člani mednarodne organizacije BirdLife International.”

Društvo danes upravlja s tremi naravnimi rezervati in vsak izmed njih govori svojo zgodbo. Kako vidite te zgodbe danes?

“Naravni rezervat Škocjanski zatok je z nastankom postal prvi naravni rezervat za ptice v Sloveniji. Posebnega pomena, za kar je bilo potrebno ogromno truda, je bilo pridobiti zaupanje državnih organov (MOP), od katerih smo pridobili koncesijo za upravljanje območja.”

Zdi se, kot da je bilo to ključno tudi v prihodnosti?

“Zaupanje različnih organov pomeni, da svoje delo strokovno in dobro opravljaš. Takšno zaupanje in znanje je potrebno pridobiti in slednje smo uspešno prestali ob nastajanju našega druge naravnega rezervata, Naravnega rezervata Iški morost. Slednji je bil prvi večji projekt z našim delnim lastništvom območja, na katerem smo se učili upravljanja in prvih popisov redkih vrst. Danes vso to pridobljeno znanje uspešno uporabljamo pri novih projektih, kot so na primer Ormoške lagune. Naravni rezervat Ormoške lagune bodo naslednje leto zgodba zase, kar pa je naše samostojno delo. Seveda gre zahvala predvsem nekdanji Ormoški tovarni sladkorja, oziroma njihovim lastnikom na Nizozemskem, ki so nam to območje podarili.”

Prenos in uporaba znanj, ter dobrih izkušenj v prihodnje projekte je ključna in se je na društvu izkazala za odličen recept. Vsa leta smo napredovali, se učili in izpolnjevali, pridobili zaveznike in nasprotnike ter krmarili po razburkanih vodah. Bi društvo danes lahko primerjali s časi iz njegovega nastanka?

“Primerjava društva danes s časom njegovega nastanka in takratno organiziranostjo je skoraj nemogoča. V vseh teh letih je bilo nekaj novega, napredek je bil viden tako organizacijsko v pisarni, kot v sekcijah, ki so bile ustanovljene po vsej državi. Izjemen znanstven korak naprej je bil storjen na popisih ptic za novi Atlas, kot tudi na drugih področjih (tiskovinah, knjigah in revijah).

Seveda, da nam je to uspelo, gre v prvi vrsti zahvala našim zvestim članom, ki so vsako leto opravili ogromno dela, odgovornim v pisarni in ostalim, ki so prevzeli konkretne zadolžitve in delo seveda tudi uspešno opravili. Zaradi njih smo danes dosegli to, kar je bila pred 35. leti samo utopija. Želimo si lahko, da nam bi šlo tako kot do sedaj tudi v naslednjih 35 letih, pa če tudi z majhnimi koraki.”

Več o sami 35. letni zgodovini in dosežkih društva si lahko preberete v poglavju Zgodovina društva, hkrati pa vas tudi vabimo, da pobrskate po naši spletni strani in si ogledate aktualno dogajanje in naše delo danes.

V Društvu za zaščito konj potrebujejo vašo pomoč

V lanskem letu se je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok zgodil grozljiv napad na našo kobilo Rižano in žrebičko Cabidoule, ki sta utrpeli hude poškodbe. Po veterinarski oskrbi sta bili obe v rehabilitaciji in oskrbi Društva za zaščito konj, kjer so nam v teh težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Sedaj sami potrebujejo pomoč zato vas prosimo, da jim po svojih močeh priskočite na pomoč.

Društvo za zaščito konj namenja svojo pozornost osveščanju in izobraževanju lastnikov, ljubiteljev, rejcev in tekmovalcev konj ter izobraževanju mladih. Hkrati v svojem rehabilitacijskem centru oskrbujejo mučene, zlorabljene in zapuščene konje. Več o njihovem delu in mnogih aktivnostih si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Oskrbujejo več pomoči potrebnih konj

V zadnjem času je v oskrbo Društva za zaščito konj pristalo več konj, ki potrebujejo več ko le standardno veterinarsko oskrbo. Čeprav jim veterinarji velikokrat pomagajo brezplačno, so tokrat stroški za zdravljenje teh konj vrtoglavo visoki.

2014_12_03_konji_kolaz_DZK

Hope, Bala in Dora so preživele slabo ravnanje prejšnjih lastnikov in sedaj potrebujejo posebno oskrbo.
foto: DZK

Ponica Bala

Ponica Bala je doživela kruto pretepanje njenega bivšega lastnika, katerega palica ni obstala nad nobenim delom njenega telesa. Sedaj vsaj enkrat mesečno potrebuje praznjenje mehurja, saj se v njem nabira pesek.

Hope

Hope je dolga letala upala na žarek svetlobe. Več kot štiri leta je namreč preživela zaprta v svinjaku brez oken, večkrat brez hrane in vode. Danes se zato njene oči težko privadijo na svetlobo in se konstantno solzijo.

Dora

Dora trpi za hudo kožno alergijo, saj je prejšnji lastniki niso čistili in česali. Sedaj potrebuje zdravljenje in posebno nego.

Vsak konj ima svojo tragično zgodbo in takšnih primerov je še veliko. Zato vas v imenu Društva zaščito konj prosimo za pomoč. Vsak lahko pomaga po svojih močeh in prav vsak evro je dobrodošel, saj bo zagotovil, da te plemenite živali dobijo ustrezno oskrbo.

Za vašo pomoč se vam iskreno zahvaljujemo in verjamemo, da vam bodo v Društvu za zaščito konj neizmerno hvaležni.

Pomagate lahko z donacijo.

DRUŠTVO ZA ZAŠČITO KONJ
Šercerjeva 9, 3320 Velenje
TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper)

Koda namena: CHAR     namen: donacija

Več informacij in kontakt najdete na tej povezavi.

Predstavili smo se na 45. sejmu Narava – zdravje

Med 13. in 16. novembrom 2014 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 45. sejem Narava – zdravje. Sejem promovira zdrav življenjski slog, kar je v lanskem letu pritegnilo 22.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot 300 razstavljavcev. Tudi letos ni bilo nič drugače, razstavljavci pa so se predstavili v šestih sklopih – Prehrana, Zdravje, Naravna kozmetika, Gibanje, Wellness in Zeleno sobivanje. V slednjem se je skupaj z drugimi naravovarstvenimi organizacijami predstavilo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

2014_17_11_narava_zdravje_Tilen_Basle

Tako kot sejem je bila tudi naša stojnica pisana in je postregla z mnogimi informacijami.
foto: Tilen Basle

Mokrišča v Sloveniji

V ospredje sklopa Zeleno sobivanje so bila letos postavljena mokrišča v Sloveniji, katerim veliko pozornost namenjamo tudi v našem društvu. Za njihovo varstvo varstvo si med drugim prizadevamo tudi z upravljanjem nekaterih od teh edinstvenih območij, med katere lahko štejemo tudi naši tri naravne rezervate (Naravni rezervat Škocijanski zatok, Naravni rezervat Iški morost in Naravni rezervat Ormoške lagune), zato smo na stojnici v okviru sejma poseben poudarek dali prav tem. Obiskovalci so tako lahko izvedeli več o aktualnem dogajanju v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, spoznali kosca in naš trud za njegovo ohranitev v Naravnem rezervatu Iški morost ter napredek projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega se ustanavlja Naravni rezervat Ormoške lagune. Na stojnici so bile na voljo predstavitvene brošure za obiskovalce, hkrati pa so jim z veliko dodatnimi informacijami postregli tudi naši prostovoljci.

»Glede na to, kako obsežen in pisan je bil sejem, moram reči, da je bila naša stojnica dobro obiskana. Zloženke in plakati so kar izginjali – nekateri bolj, drugi manj načrtno izbrani. Najboljši utrinki so bili tisti, ko so starejši obiskovalci in obiskovalke prišli do stojnice z vzdihom “Ooo, ptički!” in delili svoje izkušnje z nami. Odkrito rečeno pa se na žalost še vedno nisem domislila, kateri bi bil lahko “tisti ptič s črno črto čez hrbet”,« je svojo izkušnjo v vlogi prostovoljke na sejmu opisala Manca Velkavrh.

Predstavitev tudi na velikem platnu

Drugi dan sejma se je društvo predstavilo tudi v multimedijski obliki, saj so se v predstavitvenem prostoru odvrteli štirje kratki dokumentarni filmi, ki predstavljajo utrinke iz naših društvenih aktivnosti. Občinstvu smo prikazali dokumentarce Mokrišča v plamenih, Sredozemski vranjek, UPKAČ in Urejanje gnezdišč breguljke.

Začetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

V sredo, 8. oktobra 2014, sta ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen in direktor DOPPS dr. Damijan Denac na novinarski konferenci naznanila težko pričakovani pričetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v bližini Kopra. Gradnja in urejanje centra za obiskovalce, opazovalnic, hleva z oboro, opazovališč in spremljevalnih objektov bosta potekala približno leto dni, v tem času pa bo naravni rezervat zaprt za obisk.

Škocjanski zatok

Po končani obnovi leta 2007 je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst.
foto: Eva Vukelič

Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Dolga leta je bilo to območje odlaganja odpadkov vseh vrst. Na podlagi naravovarstvenih prizadevanj okoljsko osveščenih posameznikov in organizacij je bil zatok leta 1998 razglašen za naravni rezervat in kasneje tudi kot območje Natura 2000.

Leta 1999 je bilo območje s koncesijsko pogodbo predano v upravljanje Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor je naše društvo izvedlo projekt Obnove in ohranjanja habitatov in ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Osnovni cilj projekta je bil obnoviti, povečati in ohranjati življenjska okolja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Po obsežnih pripravah je bila letih 2006-07 uresničena sanacija in renaturacija prej degradiranega območja. Tako so bile iz lagune odstranjene ogromne količine (več kot 200.000 kubičnih metrov!) odpadnega blata, oblikovano je bilo sladkovodno močvirje ter urejena krožna učna pot.

Renaturacija Škocjanskega zatoka je bila pilotni projekt obnove degradiranega zavarovanega območja, na katero je Slovenija lahko zelo ponosna. Po obnovi je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst, ki jih tu ohranjamo – varstveni cilji naravnega rezervata so v celoti doseženi.

Novinarska konferenca

Ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen je na novinarski konferenci povedala, da je »za Naravni rezervat Škocjanski zatok ta teden prelomen, saj je končno dočakal zadnjo fazo svojega urejanja: gradnjo objektov za obiskovalce ter hleva z oboro«.
foto: Bojana Lipej

Pa ne le to, krožna učna pot z opazovališči okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki odtlej privlači vedno večje število obiskovalcev, ki v zatok prihajajo zaradi lepe narave, možnosti opazovanja živali in rastlin, miru in rekreacije. Še kako res je, da je bil Škocjanski zatok ohranjen in ga urejamo za naravo in ljudi! Ureditev rezervata pa s tem ni bila končana.

Težko pričakovani začetek gradnje objektov

Ta teden, točneje v ponedeljek, 6. oktobra 2014, je na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra začel z gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Za strokovni nadzor je bilo z javnim razpisom izbrano podjetje Lokainženiring d.o.o., projektno dokumentacijo pa so izdelali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar d.o.o. na podlagi zmagovalne rešitve javnega projektnega arhitekturnega natečaja.

V vseh primerih gre seveda za posebno infrastrukturo za opazovanje življenja v naravnem rezervatu, ki bo obiskovalcem omogočala še bolj zanimive in doživete obiske Škocjanskega zatoka. Vse strehe bodo izvedene kot zelene strehe.

Opazovalnica

Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje, osrednja opazovalnica v obliki valja pa spominja na ptičje gnezdo.

Škocjanski zatok bo zaživel kot izobraževalni center

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor DOPPS, dr. Damijan Denac, je dokončna ureditev Škocjanskega zatoka izjemnega pomena, saj bo »zatok res lahko zaživel kot izobraževalni center – učilnica v naravi – s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave, zaposleni se bodo lahko preselili na območje in tako svoje delo opravljali bolj učinkovito, hkrati pa bo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine«.

Škocjanski zatok se sicer po obnovi in ureditvi življenjskih okolij v letih 2006-07 lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo, ki jo jasno ponazarjajo podatki o opaženih pticah, saj so na le 122 hektarjev velikem mokrišču v nekaj več kot 10 letih opazovali več kot 240 vrst, kar je več kot 60 odstotkov vseh v Sloveniji opaženih vrst.

Zaradi gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, je naravni rezervat do nadaljnjega zaprt za obisk.

Obiskovalce prosimo za razumevanje, seveda pa jim po otvoritvi objektov čez približno leto dni obljubljamo še boljše možnosti za spoznavanje in doživljanje narave tega našega primorskega bisera.

Sporočilo za javnost (pdf)

Objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje.

Informacijski centerInformacijski center za obiskovalce
Informacijski center je zasnovan kot objekt v dveh etažah, pritličju in nadstropju. Večji del bo namenjen obiskovalcem, manjši mirnejši del pa uslužbencem in raziskovalni dejavnosti.

Objekt je v celoti grajen v lesu. Streha je zazelenjena z avtohtonimi rastlinami – po principu ekstenzivne zelene strehe. Na objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Hlev z oboroHlev z oboro za živino
Na objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Osrednja opazovalnicaOsrednja opazovalnica
Osrednja opazovalnica v obliki valja spominja na ptičje gnezdo. Zgrajena bo ob krožni učni poti na severnem delu nasipa, ki deli sladkovodni od brakičnega dela rezervata. Pogled skozi okno omogoča stik s terenom, vodo in nebom.

Objekt bo ponujal razglede na vse strani, z lokacijo sredi rezervata si bodo obiskovalci od tam lahko ogledali tako sladkovodni kot brakični del.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

OpazovalnicaOpazovalnica (stolp) pod ankaransko vpadnico
To je manjša opazovalnica, ki omogoča opazovanje brakičnega dela rezervata neposredno iz mesta. Opazovalnica je zasnovana v dveh nadstropjih, zgornji del je pokrit s streho z ekstenzivno zazelenitvijo.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Mestni vstopni objektMestni vstopni objekt
Mestni vstopni objekt predstavlja sekundarno vstopno točko v rezervat, in sicer na drugi strani Škocjanskega zatoka, ob vstopu z Ankaranske vpadnice. Ta objekt je poleg informacijskega centra edini urbani objekt na območju. S svojo simbolno in orientacijsko vlogo predstavlja urbani stik rezervata z mestom Koper.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Sadističen napad na kamarški kobili v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Napad na varstvo narave v Sloveniji?

V petek, 5.7.2013, je bil naravni rezervat Škocjanski zatok priča grozljivemu dogodku. Neznanci so v času popoldanske vročine, ko živali počivajo in ni obiskovalcev, napadli in sadistično mučili dve od treh kamarških kobil.Pri tem je žrebička Cabidoule, ki smo jo iz Francije pripeljali pred tremi tedni, utrpela hude vrezne rane po glavi in nogah, starejša Rižana, ki je v naravnem rezervatu že od leta 2008, pa je bila poškodovana po trupu.

Oskrbnik Aleš Marsič ju je našel v mlaki krvi okoli 19. ure, ko je prišel v naravni rezervat zaradi redne oskrbe pašnih živali. O dogodku smo nemudoma obvestili policijo in veterinarje in obe ranjeni živali po nudenju prve pomoči na terenu nemudoma odpeljali na kliniko Veterinarske fakultete UL, kjer so jima v noči s petka na soboto oskrbeli in zašili preštevilne rane in kjer ostajata v veterinarski oskrbi. Motiv in storilci tega sadističnega napada na nedolžni živali niso poznani, primer pa preiskujejo koprski kriminalisti.

Vse tiste, ki imate kakršnokoli informacijo ali opažanje, ki bi lahko koristilo poteku preiskave, prosimo, da le-to posredujete Policijski postaji Koper.

Dodatne informacije na spletni strani naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Sporočilo za javnost (pdf)