Arhiv prispevkov

Prispevki objavljeni leta 2022

Vabilo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK

, Novice

Vse strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave v četrtek, 7. aprila 2022, vabimo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK.

Delavnica bo potekala na terenu na območju Goričkega s ciljem ogleda dobrih praks in
načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih KMG.

Hribski škrjanec. Foto: Alen Ploj

Ura Program
10:00-10:30 Ogled površin KMG Temlin z izvedenim ukrepom za hribskega škrjanca v
Stanjevcih
11:00-12:00 Ogled površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca in ukrepom
vzpostavitve prahe na površinah KMG Hujs v okolici Prosenjakovcev in
Berkovcev
12:30-14:00 Ogled travnikov, ki so v upravljanju KP Goričko in so pomembna rastišča
kukavičevk (HT 6210 (*)) v Kančevcih
14:00-15:00 Kosilo

Prevoz bo organiziran iz:

  • Ljubljane ob 7. uri pri živalskem vrtu (možnost brezplačnega parkiranja),
  • izpred KGZ Ptuj (Ormoška cesta 28) ob 8.30,
  • izpred KGZS Zavod Murska Sobota, enota Gornja Radgona (Partizanska 23) ob 9.15,
  • za vse, ki se nam pridružite na Goričkem pa izpred gostilne “Pri Rudiju” (Šalovci 168a)
    v Šalovcih ob 10. uri.

Za dodatne informacije glede usposabljanja pokličite na tel. 02 749 32 12 ali pišite na
valerija@ezavod.si.

VABILO

Vljudno vabljeni!
Valerija Petrinec, vodja projekta

Razpis za delovno mesto na DOPPS

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas nadomeščanja porodniškega dopusta (predvidoma za obdobje 1. 5. 2022 – 30. 4. 2023) s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno petka, 1. aprila 2022 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

Iščemo poljske škrjance!

, Novice

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na predlog DOPPS v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 uvrstilo tudi ukrep »zaplate golih tal za poljskega škrjanca«.

Gre za ekoshemo, torej ukrep iz prvega stebra kmetijske politike, ki bo enoletna in jo bo mogoče vpisati le na njivah z žiti, različnimi deteljami, oljno ogrščico in deteljnotravnimi mešanicami. Na njivi bo kmet med setvijo z ugašanjem sejalnice ustvaril zaplate neposejanih, golih tal velikosti okoli 25 m2, in sicer na vsakega 0,5 ha njive eno takšno zaplato. Lokacije njiv z zaplatami se bodo med leti lahko spreminjale, skladno s kolobarjem. Iz Srednje in Zahodne Evrope je znano, da so gnezditvena gostota, gnezditveni uspeh, telesna kondicija speljanih mladičev in število poskusov gnezdenja poljskega škrjanca v sezoni večji na njivah s takšnimi ploskvami kot pa na konvencionalno zasejanih njivah.

Poljski škrjanec in njegovo gnezdo. Foto: Blaž Blažič

Ukrep naj bi se izvajal na šestih območjih v Sloveniji, kjer se poljski škrjanci pojavljajo v večjem številu in gnezdijo deloma ali pretežno na njivah. To so Goričko, Murska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krška ravan in Ljubljansko barje.

Za pričetek izvajanja ukrepa bomo na DOPPS na teh območjih zarisali cone, kjer bodo lastniki zemljišč lahko vpisali ukrep. To bomo storili na podlagi obstoječih podatkov v podatkovni bazi novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije (NOAGS) ter dodatnih popisov, ki jih bomo letos spomladi s pomočjo prostovoljcev opravili v Ljubljanski kotlini, na Murski in Krški ravni.

Pomagaj nam poiskati poljske škrjance

Za pomoč lepo prosimo tudi vse druge opazovalce ptic, ki boste v letošnjem letu obiskali katerega izmed navedenih šestih območij in tam zaznali poljskega škrjanca.

Vaši podatki bi bili za zaris con za vpis ukrepa zelo dragoceni, zato bomo zelo veseli, če jih lahko vnesete v podatkovno bazo NOAGS ali pa nam jih sporočite na elektronski naslov katarina.denac@dopps.si.

Poskrbeli bomo, da bodo uporabljeni za varstvo narave!

Za lažjo prepoznavo vrste, prisluhnite petju poljskega škrjanca.

Preprečimo trke ptic v steklena pročelja

, Novice

Ljubljana je po pestrosti ptičjih vrst zelo bogato mesto. Ta vrstna pestrost pa je posledica ugodne lege mesta in ohranjene narave, ki mesto obdaja. Prav tako Ljubljana leži na selitveni poti ptic, t.i. jadranski selitveni poti, ki poteka od vzhodne Evrope do severne in podsaharske Afrike.

Modna hiša je ena izmed štirih večjih t.i. črnih točk, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. Foto: Maks Sešlar

Z modernizacijo mesta ter sodobnimi pristopi pri gradnji se v Ljubljani pojavlja vse več stavb s steklenimi pročelji. A takšna moderna in modna gradnja žal prinaša v mesto nevidno grožnjo za njene leteče prebivalce, ptice. Steklo namreč pomeni nevidno oviro tako za ptice in žuželke, ter tudi druge živalske vrste. Prizadene skoraj vse ptičje skupine, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami.

Steklena površina pomeni za ptico prevaro in s tem smrtno nevarnost v dveh pogledih. Ko se skozi stekleno oviro vidi drevo, grmovje ali pokrajina, ptica navidezne ovire ne opazi in navadno s polno hitrostjo poleti proti naravnim strukturam ter tako konča tragično. Prav tako je tveganje za ptico ko se v steklu odseva nebo in drevesa ter ptica to zazna kot okolje. Trk s tako stekleno površino se za večino ptic konča s smrtnim izidom, saj nanjo niso pripravljene in v njih priletijo navadno z veliko hitrostjo.

V Ljubljani smo v zadnjih treh letih identificirali vsaj štiri večje t.i. črne točke, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. To so steklena pročelja objektov Nama (Tomšičeva ulica), Onkološkega inštituta (Zaloška cesta), Modne hiše (Nazorjeva ulica) in poslovna stavba Kapitelj (Poljanski nasip).   

Za reševanje problematike naletov ptic v steklena pročelja stavb smo v februarju 2022 pričeli s projektom »Preprečimo trke ptic v steklena pročelja«, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Cilj je, da preko aktivnosti v sklopu projekta poiščemo praktične rešitve, ki bodo cenovno ugodne ter sprejemljive z arhitekturnega in urbanističnega vidika. 

V sklopu projekta bomo na t.i. črnih točkah tudi spremljali morebitne nalete ptic v steklena pročelja stavb na območju Ljubljane.

Če bi se nam pri projektnih aktivnostih želeli pridružiti, nas lahko pokličete (031 439 051) ali nam pišete na tjasa.zagorsek@dopps.si.

Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

, Novice,Sporočila za javnost

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Se Bela vrača v Slovenijo?

, Novice

Se še spomnite Bele – dobre dve leti stare bele štorklje, ki se je izvalila leta 2019 v gnezdu v Mateni na Ljubljanskem barju? Sredi julija 2019 smo jo še kot mladiča opremili z GPS/GSM sledilno napravo (logerjem), da bi lahko spremljali njeno selitveno pot.

Obenem smo opremili tudi Srečka, čigar kratko življenje se je končalo že dva meseca kasneje, ko se je v Tuniziji na smetišču zapletel v plastično vrečko. Tudi za Belo smo večkrat trepetali. Najbolj takrat, ko je celo prvo zimo svojega življenja preživela v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, prehranjujoč se na bazenih z odpadno vodo, kjer zaradi zastrupitve letno pogine na stotine ptic.

Vendar pa je Bela do sedaj uspešno kljubovala vsem nevarnostim – tudi Sudanu, kjer je pod streli padel Čarli, ter Čadu, kjer je brez sledu izginil Oto, še dve mladi beli štorklji, opremljeni leto dni kasneje kot Bela. Videti je, da ni preveč zahtevna glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč, temveč se lokacije, kjer najde dovolj hrane, kot klop drži več mesecev, pa četudi gre za zgolj tri okrogla namakalna polja v delti Nila, kjer je tičala večji del lanskega poznega poletja in jeseni.

Domnevali smo, da se je sled za Belo že izgubila, saj se je baterija Belinega oddajnika vso lansko jesen vztrajno praznila. Od novembra nismo prejeli nobenega novega podatka.

V soboto, 5. marca, pa nas je presenetila vesela novica – Bela se je zopet javila iz Sudana in pričela se je pomikati proti severu. Najverjetneje se je ves ta čas zadrževala na območju, kjer ni bilo signala, zato nam ni mogla pošiljati sončnih pozdravov nazaj v Slovenijo.

Bela se trenutno nahaja v Sudanu, SZ od mesta Omdurman.

Se Bela vrača domov?

V marcu se bele štorklje pričnejo vračati na svoja gnezditvena območja. To se ponavadi prvič zgodi v četrtem letu starosti, morda že kakšno leto prej – torej že v 2022 – Belo potihem pričakujemo kot »obiskovalko«. Saj veste, to so tiste bele štorklje, ki se celotno gnezditveno sezono navidez brezciljno potepajo širom Slovenije, dostikrat v večjih skupinah. Te včasih nagajajo gnezdečim parom, se z njimi tepejo in jim mečejo jajca z gnezd. Včasih  si celo najdejo partnerja in se preizkusijo v gradnji gnezda, ki sicer še ni prav veliko in trdno, vendar pa štorklje na njih vadijo za takrat, ko bo šlo zares.

Bele bomo izredno veseli, saj je zaenkrat prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki se ji nasmiha možnost daljšega življenja in gnezditve. Sedem jih je že poginilo, dve, ki sta bili opremljeni lani v vasici Zbure na Dolenjskem, Kiki in Riki, pa se nam redno javljata iz Sudana, kjer sta preživeli večji del letošnje zime.

Spremljajte mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu in ne zamudite Beline vrnitve.

Zasaditev mejice v Naravnem rezervatu Iški morost

, Novice

Zasaditev mejice v NRIM. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 2. marca 2022, smo na južnem delu Naravnega rezervata Iški morost s pomočjo prostovoljcev zasadili 240 metrov dolgo mejico.

Za zasaditev smo uporabili sadike različnih avtohtonih lesnih vrst, kot so šipek, češmin, rdeči dren, črni trn, različne vrste vrb in krhlika.

Mejice v kmetijski krajini povečujejo biotsko pestrost, saj nudijo prehranjevališča, zatočišča in gnezdišča številnim živalskim skupinam (npr.  pticam, opraševalcem, malim sesalcem, netopirjem in dvoživkam). Hkrati so pomembne tudi z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, saj upočasnjujejo močne vetrove in preprečujejo vetrno erozijo ter blažijo vpliv dolgotrajnih suš.

Aktivnost je demonstracijski primer dobre prakse za prenos znanja na področju ukrepov za obnovo in ohranjanje mejic in je potekala v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Več o projektu EIP VIVEK

Gugalnica se vrača – skupinski popis velike uharice

, Novice

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Z veseljem vas vabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice, ki bo letos končno spet lahko potekal v živo!

Gugalnica je dogodek, kjer se prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko popišemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše.

Na Gugalnici lahko sodeluje vsak.

Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci pa imate možnost, da se priključijo izkušenim in se tako hitro priučijo popisa. Vse več nas je takih, ki obiskujemo dogodek že vrsto let, kar ga dela še prijetnejšega. Letos imamo možnost, da se po dveh letih ponovno snidemo v živo, preštejemo vrste Varuhov velike uharice, predvsem pa izmenjamo dogodivščine, ki so se v tem času povečanega individualizma nabrale.

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v soboto, 5. marca 2022, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.00 na parkirišču pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum en teden kasneje). Popis traja do 19h, sam dogodek pa se navadno zaključi v poznih večernih urah. Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2022.

Nameščanje oddajnika. Foto: Tomaž Mihelič

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na izjemni lokaciji.

Na popisu se bomo razkropili po Krasu. Po popisu bo predavanje o veliki uharici in druženje. V času korone se je nabralo ogromno novih informacij iz življenja in varstva velike uharice v Sloveniji, ki bi jih radi delili z vami. Največ smo jih pridobili na projektu Za KRAS, v katerem smo se s projektnimi partnerji konkretno lotili varstvene problematike mirnih con, srednje napetostnih daljnovodov, z natančnimi podatki iz telemetrije pa imamo prvič v Sloveniji možnost vpogleda v skrito življenje naših uharic.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število udeležencev.

Se veselimo snidenja,

Tomaž Mihelič in ostali gostitelji

 

Skupaj za gozdove

, Novice

Gozdovi so na svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Deforestacija oz. krčenje gozdov je najbolj aktualen problem v državah tretjega sveta, kjer so pod udarom predvsem tropski deževni pragozdovi. Od leta 1990 je svet izgubil 178 milijonov hektarjev gozdov, vsako leto pa izgubimo območje gozda približno velikosti Grčije. Če stopnjo hitrosti izgube prenesemo na slovensko pokrajino pa vsakih 7 minut izgine za Blejsko jezero (145 ha) gozda.

Glavno gonilo takega nesmotrnega uničevanja je kmetijstvo, ki je odgovorno za kar 80 % krčenja gozdov po celem svetu. Gozdne površine se spreminja predvsem v pašnike in drevesne nasade, ki pa seveda nimajo primerljive ekološke funkcije z naravnimi gozdovi. Povpraševanje EU po uvoženih kmetijskih proizvodih pomembno prispeva h krčenju tropskih gozdov. Največji delež deforestacije povzroča uvoz palmovega olja iz jugovzhodne Azije ter soje, sladkorja in govedine iz Latinske Amerike. Pomemben prispevek ima tudi uvoz kave, kakava in gume. EU je tako odgovorna za približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov. V Evropi so doma velike finančne institucije, ki vlagajo v škodljiva kmetijska podjetja in si zatiskajo oči pred uničevanjem naravnih ekosistemov.

Naravni, še nedotaknjeni gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo za življenje na Zemlji, saj organizmom zagotavljajo kisik, hrano, vodo, zavetje. Dom so 80 % svetovnih kopenskih vrst, vključno s pticami, žuželkami, dvoživkami in rastlinami. Tigri, jaguarji, orangutani, nosorogi, sloni in številne druge najbolj karizmatične vrste na svetu so odvisne od gozdnih habitatov. A tudi mi smo odvisni od gozdov, saj nam zagotavljajo čist zrak, vodo in naravne vire kot so les in zdravila. Nenazadnje nas ščitijo pred podnebnimi spremembami, sušo in celo pandemijami.

Krakovski gozd. Foto: Alen Ploj

V Evropi imamo danes bistveno večje površine gozdov, kot smo jih imeli pred stoletjem, kar je posledica zaraščanja krajine zaradi opustitve tradicionalne rabe po drugi svetovni vojni.

Gozdovi se torej vračajo na mnoga mesta, kjer jih že stoletja ni bilo. A zavedati se moramo, da nimajo vsi gozdovi enake vrednosti. Stari, naravni in prvobitni gozdovi v katere človek še ni posegal imajo izjemno pomembno ekološko, a tudi zgodovinsko-kulturno funkcijo. Takih gozdov imamo žal zelo malo. Veliko več je gospodarskih gozdov, katerih glavni namen je pridobivanje lesa, naravne procese v njih pa največkrat povsem zanemarjamo.

V Sloveniji znaša delež starih, prvobitnih gozdov, ki so zavarovani kot gozdni rezervati, le manj kot 1 % celotne površine gozda v državi. Populacije številnih gozdnih ptic so zaradi vse bolj intenzivnega gozdarjenja že močno zdesetkane. Kritično nam primanjkuje gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območji, ki bi bili izključno namenjeni učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti.  

Zato na DOPPS-u podpiramo vsakršno pobudo za ohranjanje primarnih, naravnih gozdov, ker se dobro zavedamo pomembne funkcije, ki jo ti ekosistemi imajo za živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznolikost in nenazadnje za nas same.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu.

Podpri akcijo tudi ti in PODPIŠI PETICIJO.  

 

Mokrišča za ljudi in naravo

, Novice

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov.

Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi. V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI.

Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.

Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?

  • Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.
  • So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.
  • Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.
  • Reke in potoki prenašajo hranilne snovi. Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.
  • So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.
  • Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.
  • Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.

»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.

Mokrišča – poziv k ukrepanju
Obalna mokrišča: na naravni osnovane rešitve (NbS) za izredne vremenske razmere

Dinozavri okoli nas

, Novice

Ni več dvoma – ptice so živi dinozavri. Izsledki novih raziskav kažejo, da so bili dinozavri veliko bolj podobni pticam kot pa plazilcem. Trdni dokazi ne izvirajo le iz fosilnih ostankov kosti in podobnosti v okostju temveč tudi iz fosilnih ostankov mehkih tkiv kot so peresa. Redki fosili so dali vpogled tudi v obnašanje pticam podobnih dinozavrov, ki so razkrili nekatera obnašanja, ki jih opažamo tudi pri današnjih pticah.

Archaeopteryx. Vir: BirdLife International

Ptice so se razvile iz teropodov, podreda dinozavrov, za katere so značilne votle kosti in triprste okončine. Ti pticam podobni dinozavri izvirajo predvsem iz pozne jure in krede.

Predvsem iz obdobja jure je bilo najdenih zelo veliko zanimivih fosilov. Mednje sodita tudi Anchiornis in Archaeopteryx. Anchiornis je imel peruti in tudi noge poraščene z dolgimi peresi. Ta prednik današnjih ptic je imel štiri peruti in jadrale sposobnosti.

Archaeopteryx je ptici podoben dinozaver velikosti krokarja, fosil katerega je bil najden leta 1861 v Nemčiji. Živel je v pozni juri pred 150 milijoni let. Je najstarejši znan fosil, ki ima značilnosti pticam podobnih dinozavrov kot tudi današnjih ptic, zato so go poimenovali tudi praptič. Dr. Cristian Foth, paleontolog, je povedal, da je povsem možno, da je Archaeopteryx lahko letel, vendar pa ni možno določiti ali je bil to že aktiven let ali jadranje.

Drugi pticam sorodni dinozavri so iz pozne krede (pred 100-66 milijoni let). Mednje sodi tudi Velociraptor, katerega podoba ni bila takšna, kot je prikazana v filmu Jurski park, saj je imel telo vsaj deloma prekrito s perjem. V fosilnih ostankih okostja so našli veliko podobnosti z okostji današnjih ptic.

Pticam podobni dinozavri in današnje ptice imajo veliko skupnih značilnosti, med drugimi hojo po dveh nogah, peresa in valjenje jajc, obstaja pa tudi veliko dokazov, da so bili dinozavri toplokrvni. Leteti ali jadrati niso mogli vsi pticam podobni dinozavri, tisti, ki pa so lahko, so leteli na številne različne načine, kar kaže na zgodnje evolucijske poskuse letenja.

Danes ni več dvoma, da so se ptice razvile iz dinozavrov in so tako edini dinozavri, ki so preživeli peto množično izumrtje.

Velociraptor. Vir: BirdLife International.

Kakšne so napovedi za šesto množično izumrtje?

Kot je povedal profesor Roger Benson, paleobiolog, glede na pretekla izumrtja ne moremo napovedati, kakšen obseg bo imelo zdajšnje množično izumiranje, saj je vsako množično izumrtje imelo drugačen vzrok in vzorec.

Smo v obdobju šestega množičnega izumiranja, izumiranja, povzročenega s strani človeka. Med vretenčarji je po letu 1600 izumrlo največ ptičjih vrst, ptice pa danes izumirajo 25-krat hitreje, kot je bilo evolucijsko pričakovano. IUCN navaja, da je izumrlo že 14 % vrst ptic, BirdLife International pa ocenjuje, da izumrtje grozi še 13 % vrst.

Napovedi niso obetavne, so pravzaprav grozljive.

 »Trenutno masovno izumiranje poteka veliko hitreje kot so pretekla. Ljudje lahko s svojim delovanjem do neke mere to spremenimo – vendar moramo pričeti z akcijami.« je povedal Roger Benson.

Več si lahko preberete v novički na BirdLife International.

Razpis za delovno mesto na DOPPS

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb,
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (predvidoma za obdobje 1. 3. 2022 – 15. 10. 2025) s polnim delovnim časom in s 6-mesečnim poskusnim delom. Predviden začetek dela je 1. 3. 2022.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno četrtka, 10. februarja 2022 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

   

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2022

, Novice

Tudi letos vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preštevali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2022 potekala od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2021

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke z opazovanj delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

V okviru akcije Ptice okoli nas lahko opazujete ptice na krmilnici.Foto: Urša Gajšek

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripravili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženje ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)

KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

Izlet “Spoznajmo ptice v parku”

V nedeljo 23. januarja 2022 ob 8:30 se lahko udeležite vodenega izleta v Mestnem Parku Maribor, kjer bomo spoznali ptice, ki prebivajo v urbanem okolju in jih lahko srečamo tudi v bližini naših domov. Izlet je posebej primeren za začetnike in vse, ki bi radi obnovili znanje pred akcijo Ptice okoli nas.

Za izlet se obvezno prijavite.

Na dogodku je obvezno spoštovanje takrat veljavnih ukrepov in priporočil NIJZ za omejitev širjenja virusa Covid-19.

Spletno predavanje “Hranjenje ptic pozimi”

Za ogrevanje smo v sredo, 5. januarja 2022, pripravili tudi spletno predavanje z naslovom Hranjenje ptic pozimi. Predavatelj Rok Lobnik je predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Vabljeni k ogledu videa (spodaj).

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2021?

, Novice

Zadnji teden januarja 2021 smo že trinajsto leto zapored preštevali ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Akcija je ponovno združila več kot 1000 opazovalcev ptic! Vas zanima, katerih ptic je bilo največ?

Najštevilčnejše vrste v zadnjih enajstih letih.

Domači vrabec, siva vrana in poljski vrabec

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, katerih smo našteli kar 3661. Temu je po številu sledila siva vrana z 2167 opazovanimi osebki in poljski vrabec s 1942 osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih ptic predstavljale kar 38 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili čižek, velika sinica, domači golob, kos, ščinkavec, plavček in sraka. Skupaj smo našteli kar 20.356 ptic, ki so pripadale 75 različnim vrstam.

Ni presenetljivo, da so domači vrabec, siva vrana in poljski vrabec med najštevilčnejšimi opazovanimi  pticami, saj so v samem vrhu že od vsega začetka izvajanja akcije Ptice okoli nas. Omenjenim vrstam naša bivališča predstavljajo zavetje, vrtovi, zelenice in ulice pa jim nudijo obilo hrane. Hkrati so vse vrste zelo družabne, zaradi česar so v danem okolju še uspešnejše. Več možganov, več znanja, več oči pa več vidi!

Presenečenje pretekle zime je bilo veliko število opazovanih čižkov. Ti so se v akciji Ptice okoli nas prvič zavihteli med 10 najštevilčnejših ptic, končali so na 4. mestu in prehiteli celo velike sinice! Najverjetneje jih je preteklo zimo bilo pri nas resnično nekoliko več, saj so številni obiskovali ptičje krmilnice. Čeprav so za vrsto lahko značilni večji vpadi iz severnih krajev (podobno kot pri pinožah), pa tokrat to težko potrdimo. Morda je šlo le za manjši vpad.

Tekom akcije smo opazovali tudi nekaj redkejših in za letni čas zanimivih vrst. Presenetila so opazovanja vodomca, pivke, krivokljuna, velikega srakoperja, srednjega detla, lesne sove, škorca in celo bele štorklje.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2021 (pdf)

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2021 združila 1119 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v okviru pouka. Letos je bilo takšnih 485 iz 28 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (168 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (42 sodelujočih), Biotehniškem centru Naklo (37 sodelujočih), OŠ  Vincenzo e Diego de Castro Piran, podružnica Lucija (32 sodelujočih) in Šolskem centru Kranj (25 sodelujočih). Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Leto 2021 je ponovno zaznamovala pandemija in številni ukrepi za preprečitev širjenja okužb. Kljub temu smo skupaj pokazali, kako je v težkih časih pomemben stik s pticami in naravo. Številne raziskave so namreč pokazale, da nas prisotnost ptic v okolju pomirja in osrečuje.

Ptice bodo okoli nas tudi v letu 2022

Opazovanje ptic je enkratna prostočasna dejavnost, katero lahko izvajamo tudi v neposredni bližini doma. Ker nas zelo zanima, katere (in koliko) ptice opazite pri vas doma, Vas vabimo k sodelovanju v akciji Ptice okoli nas.

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2022 potekala ob ponedeljka, 24. do nedelje, 30. januarja. V tem tednu si morate enkrat vzeti pol ure časa in opazovati ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Virus aviarne influence ali ptičja gripa

, Novice

Letošnjo zimo smo v Sloveniji ponovno zaznali več primerov prostoživečih ptic, okuženih z virusom aviarne influence oz. ptičje gripe. Več primerov je bilo zaznanih tudi v drugih evropskih državah in drugod po svetu. Kaj je ptičja gripa in zakaj ji namenjamo toliko pozornosti?

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, tako prostoživeče kot gojene. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

Letošnjo zimo smo bili priča več izbruhom visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v Izraelu. Poleg množične širitve bolezni pri perutnini je zbolelo in poginilo tudi 5.000 žerjavov v naravnem rezervatu na severu države. Foto: Ayal Margolin

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H (H1–H18) in 11 podtipov N (N1–N11).

Pri pticah se okužba z virusom AI pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost ali kot nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki, smrtnost je nizka, bolezen pa lahko mine tudi neopažena.

Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst prostoživečih ptic. V večini primerov je šlo za viruse nizko patogene aviarne influence (LPAI). Največkrat so virusi izolirani pri labodih, goseh, racah, galebih in čigrah. Te vrste ptic v naravi veljajo za rezervoar virusov AI.

Posebno pozornost je pritegnila visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N1. To je bolezen perutnine, ki se razvije iz milejše oblike (LPAI), ki je pri prostoživečih pticah normalno prisotna že desetletja.

V zadnjih nekaj letih smo bili priča večjim izbruhom H5N1, ki je povzročila veliko smrtnost med perutnino in celo nekaj smrti ljudi, ki so bili v stiku z njo. Do sedaj so bili potrjeni le zelo redki posamezni primeri okužbe človeka zaradi neposrednega stika s prostoživečo ptico.

Aviarna influenca ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi, vendar previdnost ni odveč, saj se virusi influence zelo hitro spreminjajo.

HPAI se je prvič pojavila leta 1997 na tržnicah v Hong Kongu, ki so jo s hitrimi in drastičnimi ukrepi obvladali. Decembra 2003 pa se je HPAI pojavila vnovič na nenadzorovanih perutninskih farmah v Koreji od koder se je razširila po Aziji in prišla tudi v Evropo. Iz perutnine se je prenesla tudi na prostoživeče ptice. Foto: Tomi Trilar

Aviarna influenca nima večjega negativnega vpliva na populacije prostoživečih ptic, saj so primeri večjih izbruhov v naravi redki. Prostoživeče ptice se z visoko patogeno aviarno influenco H5N1 pogosto okužijo zaradi stika s perutnino.

Za okužbo so še posebej dovzetne vodne ptice, saj se zaradi izgube mokrišč zbirajo v večjem številu na redkih preostalih mokriščih, kar lahko povzroči hiter prenos virusa na večje število ptic. Zaradi plenjenja in konzumacije okuženega plena so za okužbo bolj dovzetne tudi ujede in nekateri oportunisti, kot so vrane in vrabci, ki imajo široko razširjenost.

Dolgo smo ljudje zelo veliko odgovornost za širjenje HPAI pripisovali pticam selivkam, vendar temu ni tako.

Veliko pomembnejšo vlogo pri globalnem širjenju bolezni ima trgovina s perutnino in perutninskimi izdelki, trgovina z eksotičnimi pticami in potovanje ljudi, saj se virus lahko prenaša tudi z obutvijo in obleko. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi ilegalno trgovino z eksotičnimi pticami, saj je nenadzorovana in se lahko HPAI zato hitreje razširi.

Za omejitev širjenja virusa aviarne influence je treba upoštevati ukrepe, ki jih je določila Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V primeru, da najdete poginjene prostoživeče vodne ptice ali opazite množični pogin ptic pokličite Center za obveščanje (112), kjer vas bodo usmerili na dežurnega veterinarja pristojnega Območnega urada Veterinarske uprave RS in s tem omogočite čim hitrejšo ugotovitev vzroka pogina ptic.

IZŠLA JE ZIMSKA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

, Novice

»Ni ogrožen samo svet ptic, ogroženo je vse, kar je živega na svetu,« nam v poljudnem članku razloži dr. Davorin Tome. »Dokler ljudje ne bomo razumeli pomena biotske raznovrstnosti, si priznali, da smo z načinom življenja povzročili njeno krizo, dokler ne bomo razumeli nuje po spremembi odnosa do narave, bo naravovarstvo zgolj začaran krog načrtovanih neuspehov.«

V pretresljivem prispevku dr. Ala Vrezca Zadnji smeh smejače pa izvemo, da je od leta 1500 dalje izumrlo 1,3 % vrst ptic, danes pa je na robu izumrtja že 21 % ptic.

Dr. Lovrenc Lipej nam poroča o stanju sredozemske kamene korale. Glede na to, da je posledice podnebnih sprememb, kot so bledenje koral, nemogoče preprečevati, so na Morski biološki postaji smiselno začeli s poskusi ponovne vzpostavitve populacij te vrste.

Pod drobnogledom se je tokrat znašel krekovt, izjemno zanimiva ptičja vrsta čokoladno rjave barve z belimi pikami. Med ornitologi pa predstavljamo predanega veterinarja za prostoživeče vrste ptic. Dr. Jožko Račnik odlično sodeluje s pisarno in člani DOPPS, ko je treba poskrbeti za oslabele ali ranjene ptice.

Ste vedeli, da bomo Evropejci še naprej tolerirali uporabo svinčenega streliva? Spraševali smo se tudi, koliko časa bomo še slišali maloskovikanje v gozdovih severa in ali ptice ponoči res spijo.

Tisti, ki radi potujete, pojdite z Borutom Rubinićem na potep po Osrednji Anatoliji. Vabimo pa vas tudi na sprehod po naši zimski naravi in iskanju znanih in manj znanih ptičjih ter drugih živalskih in rastlinskih vrst. Ob prebiranju strani se lahko načudite spretnosti in zagnanosti članov DOPPS na Ptičarijadi, zagotovo pa vas bo zanimalo dogajanje na Evropskem dnevu opazovanja ptic. Poleg tega so znani rezultati štetja ptic okoli nas in pripravljeni ptujski otoki za novo gnezditveno sezono. Izvedeli boste tudi nekaj skrivnosti o gnezdenju belovratih muharjev ter še mnogo ostalih zanimivih novic društva in pisarne DOPPS.

Vabljeni k branju!
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Ne samo svet ptic!
  • 12: Osrednja Anatolija
  • 17: Ali ptice ponoči spijo
  • 18: Zadnji smeh smejače
  • 21: Maloskovikanje v gozdovih severa
  • 22: Sredozemska kamena korala
  • 24: Krekovt
  • 26: Bomo Evropejci še naprej tolerirali uporabo svinčenega streliva?
  • 28: Dr. Jožko Račnik
  • 32: Skozi Objektiv
  • 34: Zimska opazovanja v naravi
  • 36: Ptičarijada 2021
  • 38: Evropski dan opazovanja ptic 2021
  • 40: Ptice okoli nas v letu 2021
  • 42: Slovenija – tranzita država tihotapcev ptic?
  • 43: Krater – mestni raj za ptice
  • 44: Ptujski otoki za novo gnezditveno sezono
  • 46: Pri muharjevih
  • 48: Program DOPPS
  • 50: Novice

 
PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 04.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2022

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2022, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2022 v soboto, 15., in nedeljo, 16. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

POPIS LOVA PTIC

Leta 2018 smo se na DOPPS v okviru projekta Adriatic Flyway 4, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EuroNatur, začeli intenzivno ukvarjati s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Več informacij najdete tukaj.

V ta namen želimo med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) zbrati podatke o lovu ptic. Vljudno prosimo vse popisovalce, da so med štetjem pozorni na omenjene dejavnosti.

Zbrane podatke bomo kasneje analizirali in poskušali ugotoviti, če so bile poleg zakonitega lova zabeležene tudi nedovoljene aktivnosti ter ali ima sicer zakonit lov vpliv na vznemirjanje zavarovanih vrst ptic.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje!

Tjaša Zagoršek
varstvena ornitologinja

Popis lova ptic-napotki za popis (pdf)
Popis lova ptic-obrazec (pdf)

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra